Peer Gynt

Henrik Ibsen

PEER GYNT

Dramska pesnitev

Režiser Janusz Kica

Prevajalec Milan Jesih

Premiera 15. maj 2009 v Stari dvorani

Predstava traja 3 ure in 30 minut ter ima odmor.

Norvežan Henrik Ibsen (1828–1906), »oče moderne drame«, je napisal številna dramska dela, ki so za evropsko dramatiko epohalnega pomena (Peer Gynt, Nora, Strahovi, Divja račka, Rosmersholm, Gospa z morja, Heda Gabler, Stavbenik Solnes). Njegovo prvo ustvarjalno obdobje je bilo zgodovinsko-narodnostno-romantično (sem sodi tudi Peer Gynt), drugo je bilo psihološkorealistično in družbenokritično, v tretjem pa se je približal simbolizmu in novi romantiki. Večina njegovih dram je postavljena v značilno norveško pokrajino, čeprav je sam kar sedemindvajset let preživel zunaj domovine. Že v rani mladosti se je srečal s finančno in družbeno degradacijo, malomeščansko zatohlostjo, zlagano pobožnostjo in razčlovečeno hinavščino. Vse te teme je kasneje s subtilnostjo vpletal v dramske zgodbe, kar je v družbi z viktorijanskimi vrednotami družinskega življenja povzročalo razburjenja, ostre polemike in škandale. Vsemu temu se je s svojim »angelom«, kot je pravil ženi Suzanni Thoresen, postavil po robu, zapustil rodno deželo in delal brez presledka skoraj do smrti. Norveška je svojega največjega umetnika dokončno sprejela ob njegovi smrti leta 1906.

V Peeru Gyntu (1867) se je Ibsen spopadel s polovičarstvom, samozadostnostjo, problematiko individualizma in egoizma. Peer je človek, ki po svetu blodi brez jasne volje in cilja, spreneveda se, laže in se predaja užitkom trenutka. V njegovi domišljiji se spletajo bajke in sanjarjenja, brišejo se meje med lažmi, pravljičnim pripovedovanjem in resničnim doživetjem. V folklorno in romantično obarvano dramsko pesnitev je Ibsen postavil netipično donhuanskega Peera, ki s satiro in sarkazmom neprenehoma spreminja svoj »gyntovski« individuum. A na poslednjem križišču, ko Gumbar zahteva njegovo grešno dušo (kot Mefisto od Fausta), ga čaka odrešitev. Solveig s svojo iskreno ljubeznijo in tolažečim materinskim čutom sestavi Peerovo razdvojeno osebnost in ga odreši.

Janusz Kica, režiser poljskega rodu, je teatrologijo študiral v Krakovu in Kölnu. Kot režiser dela v številnih nemških, avstrijskih, poljskih, hrvaških in slovenskih gledališčih. Borštnikovo nagrado za režijo je prejel leta 1996 za Kafkovo Ameriko (Drama SNG Maribor) in leta 2003 za Shakespearjev Sen kresne noči (SNG Nova Gorica). Borštnikove nagrade za najboljše predstave v celoti je dobil leta 1997 za Shakespearjevo Ukročeno trmoglavko (SLG Celje), leta 1998 za Calderonov Življenje je sen (SNG Drama Ljubljana) in leta 2005 za Levi-Fišerjev Medtem (SNG Nova Gorica). Evropski režiser se po uspešnih uprizoritvah Dumasovih Treh mušketirjev (1994) in Kafkove Amerike (1995) ponovno vrača v mariborsko gledališče.

NA 44. FESTIVALU BORŠTNIKOVO SREČANJE 2009 JE BRANKO ŠTURBEJ PREJEL BORŠTNIKOVO NAGRADO ZA NASLOVNO VLOGO V UPRIZORITVI PEER GYNT.
MARKO JAPELJ JE NA 44. FESTIVALU BORŠTNIKOVO SREČANJE 2009 PREJEL BORŠTNIKOVO NAGRADO ZA SCENOGRAFIJO.

Igrajo:
* Branko Šturbej k.g. (Peer Gynt)
* Milada Kalezić (Aase, njegova mati)
* Eva Kraš (Solveig)
* Ksenija Mišič (Ingrid, Zelena, Anitra)
* Aleš Valič k.g. (Eberkopf, Glas (Veliki Zvijač), Begriffenfeldt, Suhec)
* Kristijan Ostanek (Kovač Aslak, Najstarejši dvorni trol, Deček, Trumpeterstraale, Kapitan, Norec)
* Mateja Pucko (Mladenka, Gorjanka, Puščavska deklica, Trolska vešča, Služabnica, Norica)
* Mirjana Šajinović (Mladenka, Gorjanka, Puščavska deklica, Trolska vešča, Služabnica, Norica)
* Maša Židanik (Mladenka, Gorjanka, Puščavska deklica, Trolska vešča, Služabnica, Norica)
* Matija Stipanič (Ženin (Mads Moen), Trol, Kuhar, Norec)
* Nejc Ropret (Mladenič, Trol, Mr. Cotton, Fleah, Nostromo, Domačin)
* Matevž Biber (Ballon, Sodnik, Norec, Mornar, Opica)
* Tadej Toš (Mladenič, Popotnik, Gumbar)
* Irena Mihelič (Kmetica iz Haegstada, Husein, Domačinka, Trol)
* Miloš Battelino (Kmet iz Haegstada, Dvorrejski starina)