opera

Koncert Simfoničnega orkestra SNG Maribor s solisti Akademije za glasbo UL

Predstave trenutno ni na sporedu

Koncert Simfoničnega orkestra SNG Maribor s solisti Akademije za glasbo UL

SIMFONIČNI ORKESTER SNG MARIBOR
Dirigentka: Andreja Šolar (alumna)
Solisti:
Samanta Škorja – klarinet
Mentor: prof. Jože Kotar

Kim Kozlevčar – violončelo
Mentor: zasl. prof. Miloš Mlejnik

Ana Rupar – violina
Mentor: prof. Gorjan Košuta

Anton Sotošek – pozavna
Mentor: prof. Dušan Kranjc

Spored:
Wolfgang Amadeus Mozart (1756–1791) KONCERT ZA KLARINET IN ORKESTER V A-DURU
I. Allegro
II. Adagio
III. Rondo: Allegro

Max Bruch (1838–1920) KOL NIDREI, OP. 47

Camille Saint-Saëns (1835–1921) KONCERT ZA VIOLINO IN ORKESTER ŠT. 3 V H-MOLU
I. Allegro non troppo
II. Andantino quasi allegretto
III. Molto moderato e maestoso; Allegro non troppo

Nino Rota (1911–1979) KONCERT ZA POZAVNO IN ORKESTER
I. Allegro giusto
II. Lento, ben ritmato
III. Allegro moderato

Koncert za klarinet in orkester je zadnji koncert, ki ga je Wolfgang Amadeus Mozart (1756–1791) napisal dva meseca pred prezgodnjo smrtjo. Hkrati pa velja za enega prvih široko izvajanih koncertov, posvečenih klarinetu, ki se je, tudi po Mozartovi zaslugi, v tistem času vse bolj uveljavljal kot nepogrešljivi del standardnega orkestra. Koncert je pisan za majhen orkester, ki ga poleg godal sestavljajo le po dve flavti, dva fagota in dva rogova. Tristavčna mojstrovina je bila napisana za skladateljevega prijatelja Antona Stadlerja, ki je veljal za enega najboljših dunajskih klarinetistov in je že prej sodeloval pri izvedbah številnih Mozartovih simfonij in oper. V koncertu do izraza pride podobnost zvoka klarineta človeškemu glasu, zaradi katere je skladatelj inštrument tako cenil. Zato so še toliko bolj pomenljive besede, ki jih je Mozart napisal Stadlerju, češ, da v nikogaršnjih rokah z inštrumentom »ni mogoče posnemati človeškega glasu tako zavajajoče, kot ga posnemaš ti.« Oblika dela je značilno klasicistična, s hitrim prvim stavkom, pisanim v sonatni obliki, počasnim zaokroženim binarnim drugim stavkom ter hitrim tretjim stavkom v obliki sonatnega rondoja.

S skladbo Kol Nidrei, kar v armejščini pomeni »vse prisege«, se je nemški romantični skladatelj Max Bruch (1838–1920) poklonil judovski skupnosti v Liverpoolu, ko je prevzel mesto dirigenta tamkajšnje Filharmonije leta 1880. Delo je Bruch posvetil Robertu Hausmannu, slavnemu violončelistu, ki je med drugim praizvedel tudi Brahmsov Dvojni koncert v a-molu op. 102. Bruch, ki je bil sam sicer protestant, je v Kol Nidrei vključil dve tradicionalni hebrejski melodiji, ki ju v delu neprestano domiselno variira. Kol Nidrei sestavlja en sam prekomponiran stavek, katerega obliko narekuje glas violončela, ki spominja na recitiranje kantorja na začetku večernega judovskega obreda praznika Jom Kipur.

Koncet za violino in orkester št. 3 v h-molu Camilla Saint-Saënsa (1835–1921) je zadnji izmed violinskih koncertov »francoskega Mendelssohna«, kot so nekoč poimenovali skladatelja zaradi izjemnega talenta in muzikalne izčiščenosti. Koncert slovi na eni strani po tehnični zahtevnosti, saj je virtuozne pasaže mogoče najti v vsakem izmed treh stavkov, morda še bolj pa po izjemni interpretacijski težavnosti, ki jo ustvarja dramatičnost od prvega do zadnjega tona. Kljub temu, da koncert ohranja značilno trostavčno obliko, se v njem skladatelj izogiba mnogim konvencijam. Na začetku prvega stavka tako ne slišimo orkestrske ekspozicije, ampak nenaden vstop solista po le nekaj taktih. Prav tako se zabrisana sonatna oblika prvega stavka ne sklene z virtuozno kadenco, ki bi jo sicer običajno pričakovali. V drugem stavku, grajenem v obliki preprostega plesa, pride do izraza izjemna orkestracija, značilna za vso glasbo izpod peresa Saint-Saënsa. Zadnji stavek se spet začne sila neobičajno s pravim recitativom za solo violino ob dramatični spremljavi orkestra. Šele po nekaj taktih nastopi koračnici podobna tema, ki jo skladatelj skozi stavek stopnjuje v virtuozen konec koncerta.

Kljub temu da je italijanski skladatelj Nino Rota (1911–1979) bržkone najbolj znan kot skladatelj filmske glasbe, npr. glasbe za film Boter, je zapustil tudi nekaj pomembnih del za pozavno. Mednje spada tudi na današnji spored uvrščeni Koncert za pozavno in orkester, ki je bil napisan leta 1966. Delo je bilo premierno izvedeno tri leta po nastanku na Glasbenem konservatoriju Giuseppe Verdi v Milanu. Koncert je zvest tradiciji treh stavkov, izmed katerih je prvi hiter in viharnega značaja, drugi izrazen in liričen, zadnji pa spet hiter in virtuozen.
Komentarji k skladbam: Jakob Barbo

Samanta Škorja (1997) je po maturi na Umetniški gimnaziji Koper v razredu Boruta Vatovca magistrirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Jožeta Kotarja in na Visoki šoli za glasbo v Ženevi v razredu prof. Romaina Guyota. Udeležila se je več tekmovanj, kjer je dosegla visoke rezultate; štiri zlate plakete in tri prve nagrade na državnem tekmovanju TEMSIG, zlato plaketo in prvo nagrado na Mednarodnem tekmovanju »Marco Fiorindo« v Torinu, prvo nagrado na Mednarodnem tekmovanju Carlino, tretjo nagrado na Thailand International Clarinet Competition in prvo nagrado na Cluj International Music Competition, kamor je naslednje leto povabljena v komisijo. Kot solistka je nastopila s »Transilvania« State Philharmonic Cluj, Filarmonica Braşov, Filarmonica de Stat Dinu Lipatti Satu Mare, s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor in z Orkestrom Slovenske vojske. Sodeluje v Orkestru Slovenske filharmonije, Simfoničnem orkestru RTV Slovenija in slovenskem Policijskem orkestru. Sodelovala je v mednarodnem Mediteranskem mladinskem orkestru (MYO), na Aurora Music Festivalu v Stockholmu ter v Orkestru Evropske unije v Bukarešti, od leta 2019 pa je članica Mladinskega orkestra Gustava Mahlerja in sobstitutka v Orkestru Romanske Švice (OSR).

Violončelistka Kim Kozlevčar, študentka podiplomskega študija Akademije za glasbo v Ljubljani pri zasl. prof. Milošu Mlejniku, se je leta 1999 v Ljubljani rodila v glasbeni družini, kjer je njen vsakdan izpolnjevala glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost, studio, oder in televizija. Triletna se je začela šolati pri prof. Kseniji Trotovšek-Brlek, kjer so ji seminarji, državna in mednarodna tekmovanja že takrat prinesli paleto najvišjih uvrstitev in posebnih priznanj. Šolanje na KGBL pri prof. Milan Vrsajkovu in prof. Sanji Repše je nekoliko prehitevalo vzporedno Gimnazijo Bežigrad. Prineslo je vrsto nastopov, snemanj in novih seminarjev, gostovanja na festivalu FAKEL v Sochiju in v Moldaviji. Dodatno se je začela redno izobraževati pri prof. Nataliji Pavlutskayi v Londonu. Poleti 2015 je prvič nastopila tudi v Christchurchu na Novi Zelandiji, ki jo večkrat obiskuje. Redno se udeležuje tudi seminarjev pri priznanih violončelistih, kot so M. Löhr, D. Đorđević, D. Shapovalov, J. Podhoransky, P. Maintz, G. Gnocchi, J. Steckel … V zadnjem času je prejela vrsto najvišjih uvrstitev na tekmovanjih doma in v tujini: 20. Euritmia (Italija) – 1. nagrada in posebno priznanje, 11. tekmovanje Antonio Janigro (Hrvaška) – 2. nagrada, 46. tekmovanje TEMSIG s klavirskim triem – zlata plaketa, 47. TEMSIG – zlata plaketa in posebno priznanje, 50. TEMSIG – 1. nagrada in posebno priznanje. Od Leta 2015 je tudi štipendistka Mestne občine Ljubljana za nadarjene študente oz. dijake.

Ana Rupar je violino začela igrati pri šestih letih na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani pri prof. Nini Zalokar, pozneje pri prof. Andreji Zupanc in prof. Urošu Bičaninu. S šolanjem je nadaljevala na Srednji glasbeni šoli v razredu prof. Armina Seška in nato v razredu prof. Gorjana Košute, pri katerem nadaljuje študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redno se udeležuje državnih in mednarodnih tekmovanj mladih glasbenikov, od koder se vrača z lepimi uspehi. Svoje znanje izpopolnjuje na seminarjih pri profesorjih, kot so Tatyana Balashova, Božena Angelova, Wonji-Kim Ozim, Latica Honda-Rosenberg in drugi.

Anton Sotošek (2000) prihaja iz glasbene družine. Za pozavno je poprijel pri dvanajstih letih v glasbeni šoli Krško, pod mentorstvom prof. Francija Arha. V tem obdobju je dosegal najvišje rezultate na tekmovanjih v Sloveniji in v tujini. Prva mesta je zasedel v Beogradu, Varaždinu in doma. V letu 2015 je pričel s šolanjem na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru. V teh letih je pod mentorstvom prof. Mihaela Švagana kot član »Slidezone« kvarteta ter pozneje tudi istoimenskega seksteta dosegel 100 točk na tekmovanju TEMSIG. Tudi kot solist je dvakrat prejel zlato plaketo v Varaždinu in prav tako na tekmovanju TEMSIG v letih 2016 in 2019. Istega leta je po uspešno opravljeni avdiciji prav tako nastopil v vlogi solista s Simfoničnim orkestrom Konservatorija za glasbo in balet Maribor. Je reden gost mojstrskih tečajev pri priznanih profesorjih, kot so Zoltan Kiss, Gerald Pöttinger, Peter Štuhec, Tomer Maschkowski, Dušan Krajnc, Ian Bousfield, Henning Wiegräbe, Jonas Bylund in Branimir Slokar ter član Simfoničnega orkestra Glasbene šole Krško ter Pihalnega orkestra Krško, kjer je prav tako večkrat nastopil v vlogi solista. Sodeloval je v priložnostnem simfoničnem orkestru ob 200-letnici glasbenega šolstva na Slovenskem na koncertu v Cankarjevem domu. Leta 2020 je uspešno opravil avdicijo za Mediteranski mladinski orkester (MYO). Občasno sodeluje tudi z Orkestrom Slovenske filharmonije in s Philharmonie Salzburg. V največji ponos pa mu je, da je bil letošnje leto uvrščen na tekmovanje ARD, ki poteka v Münchnu na vsakih 6 let za vsak instrument in je eno izmed največjih tekmovanj na svetu. Leta 2019 je uspešno opravil sprejemni preizkus na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Trenutno obiskuje 1. letnik podiplomskega študija v razredu prof. Dušana Kranjca.

Dirigentka Andreja Šolar je zaključila študij dirigiranja pri maestru Marku Letonji na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani in pri maestru Janu Cobru na Konservatoriju Brabants v Tilburgu na Nizozemskem. Leta 2002 je kot dirigentka debitirala z Orkestrom Slovenske vojske, kjer je pozneje delovala kot umetniška vodja in dirigentka. Svoje znanje je izpopolnjevala na mednarodnih seminarjih Georgea Pehlivaniana, Jorme Panule in Dejana Savića za operno dirigiranje. Končala je tudi dirigentsko izpopolnjevanje za pihalni orkester in big band na Naval School of Music v Norfolku v Virginiji, ZDA. Leta 2022 je osvojila tretjo nagrado in posebno nagrado za najboljšo dirigentko na mednarodnem dirigentskem tekmovanju v Brașovu v Romuniji, kjer so člani Filharmoničnega orkestra iz Braşova nastopali kot žirija in izbirali zmagovalce. Kot dirigentka sodeluje s simfoničnimi in pihalnimi orkestri. Sodelovala je z Državno opero Stara Zagora (Bolgarija), s Simfoničnim orkestrom MÁV Budimpešta (Madžarska), z Orkestrom mesta Madrid (Španija), Orkestrom Slovenske filharmonije, s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Trobilnim ansamblom Slovenske filharmonije, z Ansamblom za sodobno glasbo MD-7, s Slovenskim komornim glasbenim gledališčem Celje, z Latvijskim vojaškim orkestrom, Osrednjim orkestrom čeških oboroženih sil, Orkestrom oboroženih sil Hrvaške in drugimi glasbenimi zasedbami.

Simfonični orkester SNG Maribor je osrednji instrumentalni sestav v severovzhodni regiji Slovenije z dolgo poustvarjalno tradicijo. Pestra zgodovina orkestra sovpada z delovanjem njegove matične ustanove, Opere SNG Maribor, ki je od leta 1919 doživljala številne preobrazbe, na katere so vplivale pomembnejše politične in kulturne spremembe (padec habsburške monarhije po prvi svetovni vojni, padec nacizma po letu 1945 in nazadnje slovenska osamosvojitev leta 1991). Le dve leti po osamosvojitvi Republike Slovenije je orkester začel delovati pod imenom Mariborska filharmonija. Ta je bila ustanovljena kot društvo 11. junija 1993, vendar je delovala le do novembra 2004, ko je v Operi SNG Maribor začela prirejati samostojne simfonične koncerte. Ta praksa je postala predvsem po dokončanju Velike dvorane nepogrešljiv del koncertne tradicije SNG Maribor. Orkester se pod vodstvom številnih mednarodno uveljavljenih dirigentov iz Slovenije (Marko Letonja, Simon Krečič, Simon Robinson, Loris Voltolini, Simon Dvoršak, Živa Ploj Peršuh idr.) in tujine (Francesco Rosa, Gianluca Martinenghi, Johannes Wildner, Aleksej Baklan, Gianna Fratta, Robert Houlihan, Mladen Tarbuk, Hongjia Cui idr.) poleg operne in baletne literature suvereno posveča poustvarjanju slogovno raznolikih glasbenih in glasbenogledaliških del od baroka, klasicizma, romantike, 20. stoletja, pa vse do najsodobnejših kompozicij. Mednarodna prisotnost orkestra se je poleg slovenskih prizorišč, kot so Cankarjev dom, Avditorij Portorož, Festival Ljubljana, Festival Lent idr., v zadnjih letih okrepila tudi v mednarodnem kulturnem prostoru, zlasti z gostovanji v sosednjih državah in na Japonskem.

Premiere
24. 11. 2022,
Dvorana Union
Dauer


Wir laden Sie ein, zu sehen