Don Giovanni
Don Giovanni
Libreto: Lorenzo da Ponte
Mozartov Don Giovanni sodi med najveličastnejša dela celotne operne zgodovine in ostaja ena najintrigantnejših partitur evropskega glasbenega gledališča z izrazito temačnim, ironičnim in celo tragičnim podtonom. Opera, ki jo je skladatelj sam označil kot dramma giocoso, tako že na žanrski ravni razpira svojo izhodiščno dvojnost: po eni strani jo prežemajo komične, igrive in bufoneskne prvine, po drugi pa se v njej nenehno odpira prostor moralne, eksistencialne in skoraj metafizične groze, ki jo mojstrsko upodablja nezmotljiva Mozartova glasbena pisava. Podobno velja za da Pontejev libreto, ki se sicer napaja iz bogate evropske tradicije mita o Don Juanu, a ga presega z izjemno natančno dramsko zgradbo in s psihološko diferenciacijo likov. Ob naslovnem liku, ki ni zgolj zapeljivec in prestopnik, temveč skoraj demonična figura neustavljive energije, stoji Leporello, ki je hkrati njegov komični dvojnik in ironični komentator, medtem ko Donna Anna, Donna Elvira in Zerlina vsaka po svoje razkrivajo različne odzive na Don Giovannijevo igro zapeljevanja in manipulacije. Posebno mesto v operi zavzema njena glasbena dramaturgija: Don Giovanni je lik neprestanega gibanja in izziva(nja), dokler se njegov svet ne razbije ob neprekoračljivi meji Komendatorjevega kipa. Sklepni prizor s kamnitim gostom zato ostaja eden najmočnejših trenutkov operne literature. V mariborski uprizoritvi, ki bo nastala v režiji Edwarda Cluga in pod glasbenim vodstvom Simona Krečiča, se tako nedvomno obeta novo branje te kultne opere, ki še danes ostaja izziv za vsak operni ansambel in neizčrpen vir interpretacij.
Dvorana Ondine Otta Klasinc