Galeb
Galeb
Mreža zgrešenih bližin, kjer se vsak poskus stika vzpostavlja kot nova razdalja
Galeb (1896) je drama o ljudeh, katerih želje, ljubezni in ambicije se nenehno izmikajo in nikoli ne dosežejo svoje izpolnitve. V središču Čehove igre je Trepljev, mlad pisatelj in režiser, razpet med mamo Arkadino, priznano gledališko igralko, njenim partnerjem Trigorinom, uveljavljenim pisateljem, ter Nino, mlado igralko, v katero je zaljubljen. Njegova želja po novem gledališkem jeziku ni le umetniški upor proti ustaljenim formam, temveč tudi poskus, da bi se približal ljudem, ki jih najbolj potrebuje. Najprej Arkadini, ki skozi gledališče nenehno uhaja intimnim in družbenim vlogam, tudi vlogi matere; oder ji omogoča prostor svobode, samouprizarjanja in ohranjanja iluzije lastne mladosti, hkrati pa jo z vsakim novim nastopom še bolj oddaljuje od sina. Nato bi se rad približal Trigorinu, ki za Trepljeva ni zgolj tekmec, temveč tudi podoba vsega, kar si želi postati: uspešen umetnik, ki z lahkoto zaseda mesto ob njegovi materi. Tretja pa je Nina, ki podobno kot Trigorin ostaja ujeta v dinamiki hrepenenja; medtem ko jo Trepljev ljubi, ona svoj pogled usmerja k Trigorinu. V želji, da bi nov gledališki jezik v eksperimentalni uprizoritvi vzpostavil stik z vsemi tremi, odnosi med njimi le še bolj zapletejo.
Eden najvidnejših hrvaških gledaliških režiserjev sodobnega gledališča Oliver Frljić v svoji uprizoritvi odnose spleta v širšo mrežo zgrešenih bližin, pri čemer se vsak poskus stika v trenutku vzpostavitve spremeni v novo razdaljo. Gledališče se pri tem kaže kot ambivalenten prostor, kjer se meja med življenjem in uprizarjanjem nenehno briše, fikcija pa postopoma začne določati način, kako liki živijo svoje resnične odnose.
Dvorana Frana Žižka
Wir laden Sie ein, zu sehen
