SPOROČILO ZA JAVNOST
ZA TAKOJŠNJO OBJAVO
Premiera Drame SNG Maribor
Jutra v Dženinu po istoimenskem romanu Susan Abulhawa v režiji Žige Divjaka
MARIBOR, 12. OKTOBER – Drama SNG Maribor bo s soboto, 17. oktobra 2026, v Dvorani Frana Žižka premierno uprizorila Jutra v Dženinu, ki jo po istoimenskem romanu palestinsko-ameriške pisateljice Susan Abulhawa ustvarjata režiser Žiga Divjak ter dramaturg, koreograf in asistent režiserja Gregor Zorc. Igrajo Gaja Filač, Minca Lorenci, Mateja Pucko, Mirjana Šajinović, Kristijan Ostanek, Vladimir Vlaškalić in Iztok Drabik Jug (k. g).
Roman Jutra v Dženinu (Mornings in Jenin) palestinsko-ameriške pisateljice Susan Abulhawa, prvič objavljen leta 2006 pod naslovom The Scar of David in leta 2010 v predelani različici pod današnjim naslovom, velja za eno najodmevnejših literarnih pripovedi o palestinski zgodovinski izkušnji. Skozi usodo družine Abulhedža spremlja več desetletij palestinske zgodovine, od nakbe leta 1948, ko je bilo z domov pregnanih več sto tisoč Palestincev, do dogodkov v begunskem taborišču Dženin leta 2002.
V središču pripovedi je Amal, deklica, rojena v begunskem taborišču, katere življenje določajo izguba doma, razseljevanje, nasilje in hrepenenje po pripadnosti. Toda roman ni zgolj kronika trpljenja in zgodovinskih krivic. Je tudi pripoved o družinskih vezeh, ljubezni, prijateljstvu, spominu in vztrajnosti ljudi, ki si kljub okoliščinam, na katere nimajo vpliva, prizadevajo ohraniti lastno dostojanstvo in možnost svobodne izbire.
Režiser Žiga Divjak, eden najprepoznavnejših ustvarjalcev družbeno angažiranega gledališča pri nas, se tudi v novi uprizoritvi posveča posameznikom, katerih življenja usodno zaznamujejo širše družbene in politične okoliščine. Skupaj z dolgoletnim ustvarjalnim sodelavcem Gregorjem Zorcem sta iskala gledališki jezik, ki bi palestinsko izkušnjo približal občinstvu, ne da bi si jo prisvajala ali jo reducirala na podobe trpljenja.
»Po eni strani to ni naša zgodba in človek se sooča s celim kupom vprašanj reprezentacije in problemov izkoriščanja tragičnih zgodb za gledališki učinek,« pojasnjuje Divjak. Kot poudarja, so Palestinci v zahodni percepciji prepogosto ujeti med dve skrajni podobi – nemočne žrtve in teroriste. Prav razmislek o tem, kdo ima pravico do glasu in pod kakšnimi pogoji je njegovo trpljenje prepoznano, je usmerjal nastajanje predstave.
Odločitev ustvarjalcev je bila, da romana ne prenesejo na oder kot klasično dramatizacijo, temveč da v središče gledališkega dogodka postavijo samo knjigo in dejanje branja. Gledališka uprizoritev tako izhaja iz neposrednega srečanja z literarnim besedilom, ki postane izhodišče za razmislek o zgodovini, sedanjosti in našem odnosu do dogajanja v Palestini. »Zgodba, ki jo roman Jutra v Dženinu pripoveduje, nima konca, traja. Čedalje siloviteje,« poudarja Gregor Zorc. Prav dejstvo, da dogodkov, o katerih pripoveduje roman, ni mogoče razumeti kot zaključenega zgodovinskega poglavja, je bistveno zaznamovalo ustvarjalni proces. »V nekem trenutku, potem ko sva se od romana že nekajkrat poslovila, sva se odločila, da ga dobesedno prineseva na oder. Da prineseva na oder konkretno knjigo, ki postane motor odrskega dogajanja in nas v prvi vrsti ustoliči kot bralce.«
Uprizoritev se ne ustavlja pri pripovedovanju palestinske zgodovine, temveč odpira tudi vprašanja našega dojemanja nasilja, odgovornosti in selektivnega sočutja. »Roman poskušamo prebrati skozi vprašanje, pod kakšnimi pogoji je Zahod pripravljen Palestincu priznati človeškost. Zakaj nas njegovo trpljenje gane, dokler ostaja tiho in nemočno, ko pa se izrazi kot jeza, odpor ali politična zahteva, naše sočutje in razumevanje nenadoma izgineta?« se sprašuje Divjak.
Predstava tako gledalca ne postavlja zgolj pred zgodovino neke družine in naroda, ampak tudi pred vprašanje lastnega položaja opazovalca. Kako razumemo podobe nasilja, ki nas vsakodnevno dosegajo prek medijev? Kdaj se ob trpljenju drugih ustavimo in kdaj ga sprejmemo kot še eno novico? In kaj pomeni vztrajati pri človečnosti v svetu, v katerem se zdi, da je pravica do nje vse pogosteje odvisna od političnih in družbenih okoliščin?
Uprizoritev Jutra v Dženinu režira Žiga Divjak, dramaturg, koreograf in asistent režiserja je Gregor Zorc. Scenografijo podpisuje Igor Vasiljev, kostumografijo Tina Pavlović, avtor glasbe je Blaž Gracar, oblikovalec svetlobe Borut Bučinel, lektorica pa Hana Podjed.
