5 % popust pri spletnem nakupu za vse predstave in koncerte SNG Maribor!

Skok na vsebino | Skok na meni

Slovensko narodno gledališče Maribor

Ponedeljek, 27. maj 2019

6. koncert cikla Carpe artem

NAJAVA DOGODKA
ZA TAKOJŠNJO OBJAVO

6. koncert cikla Carpe artem
28. maj 2019 ob 19.30, Kazinska dvorana

Nastopajo
Božena Angelova, violina, Levente Gidró, viola, Gorazd Strlič, violončelo, Piero Malkoč, kontrabas, Mateja Kremljak Hotko, flavta, Dario Golčić, oboa, Aljaž Beguš, klarinet, Sarah Akif, rog, Vuk Popović, fagot

Program

Louise Farrenc: Nonet v Es-duru za violino, violo, violončelo, kontrabas, flavto, oboo, klarinet, rog in fagot, op. 38

Adagio – Allegro

Andante con moto

Scherzo: Vivace

Adagio – Allegro

Ludwig van Beethoven: Septet v Es-duru za violino, violo, violončelo, kontrabas, klarinet, rog in fagot, op. 20

Adagio – Allegro con brio

Adagio cantabile

Tempo di menuetto

Tema con variazioni: Andante

Scherzo: Allegro molto e vivace

Andante con moto alla marcia – Presto

Čeprav je danes marsikomu ime francoske skladateljice, virtuozinje na klavirju in glasbene pedagoginje Louise Farrenc (1804–1875) docela neznano, pa je glasbenica (z rojstnim imenom Jeanne-Louise Dumont) uživala velik ugled za časa svojega življenja, cenili pa so jo tudi številni moški kolegi, in to v času, ko je bilo za žensko pogosto nezamisljivo, da bi lahko sploh opravljala določen "moški" poklic, kaj šele da bi bila pri tem uspešna. Pouk klavirja je začela obiskovati že v zgodnjih otroških letih, njena prva učiteljica igranja po črno-belih tipkah je bila Cécile Soria, nekdanja študentka Muzia Clementija. Ko je postalo jasno, da je njen talent vsaj tako velik, da bi lahko postala profesionalna pianistka, se je Louise izpopolnjevala pri Ignazu Moschelesu in Johannu Nepomuku Hummlu, zaradi posebnega daru za glasbeno ustvarjanje pa sta jo starša spodbujala tudi v tej smeri in ji pri njenih rosnih petnajstih letih omogočila študij kompozicije pri Antonu Reichi, enemu izmed tedanjih profesorjev na pariškem Glasbenem konservatoriju. Leta 1821 se je pri komaj sedemnajstih poročila z deset let starejšim študentom in flavtistom Aristidom Farrencom, ki je poleg drugih glasbenikov redno izvajal njena dela na koncertih v sklopu umetniške kolonije na Sorboni. Kmalu po poroki se je Louisin mož naveličal koncertiranja po Franciji in z Louisino pomočjo ustanovil glasbeno založbo Éditions Farrenc, ki je bila skoraj štiri desetletja ena izmed vodilnih založniških hiš v Franciji.

Potem ko se je Louise v 30. letih 19. stoletja dodobra uveljavila kot virtuozinja na klavirju, je bila leta 1842 za stalno imenovana za profesorico klavirja na pariškem konservatoriju, kjer je vzgajala nadobudne glasbene talente nadaljnjih trideset let in pri tem dosegala izjemne pedagoške uspehe. Kljub temu je bila skoraj celo desetletje neprimerljivo slabše plačana od svojih moških kolegov – vse do triumfalne praizvedbe njenega Noneta v Es-duru za godalni kvartet in pihalni kvintet (op. 38) v začetku leta 1850, ki ga je ob drugih izvrstnih glasbenikih izvedel tedaj sloviti mladi violinist Joseph Joachim. Prav ta praizvedba in izvrstne kritike so Louise Farrenc dale edinstveno pogajalsko iztočnico, da je pri nadrejenih dosegla enako plačilo za svoje delo. Tudi njen rojak Hector Berlioz je ob neki priložnosti pohvalil njeno brezhibno veščino orkestracije, a je kompliment nekoliko pokvaril s šovinističnim dostavkom, da je kaj takega "za žensko vseeno zelo redko". Poleg poučevanja in aktivnega koncertiranja je Louise izdala tudi vplivno antološko zbirko klavirskih skladb Le trésor des pianistes (dobesedno: Zaklad pianistov) s komentarji o izvajalski tehniki zgodnje (baročne) glasbe, kar dvakrat (leta 1861 in 1869) pa je prejela nagradi Chartier, ki ji ju je podelila Akademija lepih umetnosti.

Čeprav je večina del Louise Farrenc posvečena klavirju, je napisala tudi tri simfonije, dve koncertni uverturi ter kar dva cikla velikih variacij za klavir in orkester. S svojimi deli za različne manjše zasedbe pa je prav tako pomembno sooblikovala francosko tradicijo komorne glasbe. Njen Nonet, ki ga bomo slišali tudi na nocojšnjem koncertu, kaže skladateljičino globoko razumevanje klasicistične forme, ki jo na široko razgrne v zaporedju štirih stavkov. Prvi stavek (Adagio – Allegro) se začenja s počasnim uvodom, ki spominja na Mozartov zreli slog, nato pa se glasbeni tok požene v hitrejši tempo, ki ga pred nastopom kode razmeji še krajša kadenca prve violine. Drugi stavek (Andante con moto) je zasnovan na elegantni "podokniški" temi, ki jo skladateljica v nadaljevanju izpelje v nizu štirih variacij in zaključi s kodo. Prav s to prikupno mozartovsko temo Louise Farrenc do polnosti izkoristi idiomatski značaj vseh glasbil in jo enakovredno razporedi mednje v prid dialoški gradnji kompozicije in stopnjevanju intenzivnosti glasbenega dialoga. V tretjem skercoznem stavku se pomenljivo izriše značajski kontrast med mendelssohnovsko lahkotnostjo, prekipevajočimi "lovskimi" motivi ter vmesnim triem, ki ga preveva idilična pastoralnost. Tudi finale noneta se, podobno kot prvi stavek, začenja s počasnim slavnostnim uvodom, ki ga skladateljica najprej spretno preplete s kratkim solističnim vložkom oboe in motivom roga, nato pa ga s polnim zamahom glasbene briljance razvije v triumfalni allegro bogato zvenečega dialoga pihal in godal.           

Ko se je Ludwig van Beethoven (1770 – 1827) ob prelomu 18. in 19. stoletja lotil komponiranja Septeta v Es-duru (op. 20), je že dopolnil trideset let, medtem pa je kot novi glasbeni "zvezdnik" dodobra osupnil dunajsko publiko bodisi s svojimi virtuoznimi improvizacijami pri klavirju ali z briljantnimi izvedbami svojih prvih dveh klavirskih koncertov. V tem času je skladatelj že začutil potrebo po ustvarjanju svoje prve simfonije. Septet, ki mu bomo prisluhnili nocoj, obenem zaokrožuje Beethovnov prvi večji cikel komornih skladb, med katerimi zasledimo tudi pet godalnih triev, štiri klavirske trie, po dvoje skladb za pihalni oktet, dve oboi in angleški rog ter šest godalnih kvartetov iz opusa 18. Skladatelj je svoj Septet posvetil cesarici Mariji Tereziji – in to ne tisti sloviti "razsvetljeni" habsburški vladarici, ampak ženi tedanjega cesarja Franca I. –, delo pa se je nemudoma po praizvedbi leta 1800 močno priljubilo občinstvu, na kar namiguje tudi Beethovnova pripomba v njegovem pismu založniku Hoffmeistru: "Pošljite vendar moj Septet v svet malce hitreje, saj cela čreda že nestrpno čaka nanj." Šeststavčna kompozicija je tako izšla že (ali po Beethovnu: šele) leta 1802.

Beethovnovemu skladateljskemu zgledu je sledila cela vrsta epigonov, zlasti Louis Spohr in Johann Nepomuk Hummel, ki sta po omenjenem Septetu zasnovala več svojih del. Šeststavčni "očrt" skladbe na prvi pogled spominja na strukturo divertimenta ali serenade, čeprav je v glasbenem izrazu čutiti – kot je pred nekaj desetletji zapisal muzikolog Heinz Becker – "premik od površinske virtuoznosti zgodnjih divertimentov k večji ekspresivnosti znotraj polja simfonične misli". Mladostna svežina in neposrednost, ki prevevata skladbo, se v nadaljevanju glasbenega toka večkrat pomešata s privlačnimi, a zato nič manj virtuoznimi pasažami posameznih inštrumentov. Beethovnova individualnost pa se kaže tudi v zavestnem širjenju (če že ne v radikalnem prelamljanju) glasbene konvencije z uporabo "mešane" zasedbe pihal in godal z zgolj enim predstavnikom vsakega glasbila, kar mu je omogočalo svobodnejše raziskovanje dotlej "neortodoksnih" kombinacij solistične in skupinske igre, četudi je "delež" violine še vedno zelo izpostavljen – bržkone tudi zaradi Beethovnove vednosti, da bo med prvimi interpreti tega parta Ignaz Schuppanzigh, eden najvidnejših dunajskih violinistov tistega časa.

Dostojanstveno umirjen uvod prvega stavka (Adagio), v katerem violina že takoj na začetku nesramežljivo pokaže svojo dominantno plat, v nadaljevanju intenzivno preigrava akordno polje izhodiščnega Es-dura, ki se v izpeljavi razširi med vsa glasbila. Toda že v hitrejšem delu (Allegro con brio) ponovno prevzame vodstvo violina, ki se ji kmalu pridruži klarinet. Da bi ostal karseda zvest zvrsti serenade, Beethoven ostaja dokaj kratek v tematsko-motivičnih izpeljavah, za katerimi se v skladu s tradicijo zvrstijo posamezne reprize tematskega gradiva, a se kljub temu ne more upreti dodatkom v podobi močno razširjenih kod. V drugem počasnem stavku (Adagio cantabile) se v vsej svoji zvočni milini še posebej izkaže klarinet, četudi se nato tema prestavi v violinski part, nekaj lepih melodičnih utrinkov v nadaljevanju stavka pa nameni skladatelj tudi fagotu in rogu.

Kljub dejstvu, da je klasicistična serenada ponavadi vsebovala dva menueta, je Beethoven drugi menuet zamenjal z živahnejšim scherzom, ki ga je z vidika ohranjanja napetosti glasbenodramaturškega loka "strateško" umestil na predzadnje mesto. V menuetu si je avtor melodijo glavne teme sposodil iz svoje priljubljene Sonate za klavir v G-duru (op. 49, št. 2), v triu, ki sledi, pa se še posebej pokaže spevna agilnost pihal, zlasti roga in klarineta. V četrtem stavku (Tema con variazioni) se v standardnem tempu Andante po ekspoziciji ljubke "pohodniške" teme v nadaljevanju predstavi še pet variacij, v katerih občasno zablestijo posamezni inštrumenti, nato pa še "obvezna" koda, s katero Beethoven mojstrsko zaokroži še eno koncertantno epizodo Septeta. Da skladatelj še ni rekel zadnje besede in pri tem ni docela izčrpal svojih ustvarjalnih moči, postane poslušalcu jasno že po prvih taktih Scherza, ki ga začenja rustikalna in nadvse igriva tema v rogu, s katero Beethoven pokaže svoj skorajda norčav smisel za humor, trio v nadaljevanju pa svoje najlepše vrstice nameni violončelu.

Tudi melanholični in skorajda turobni začetek finala v unisonu, ki ga je avtor vstavil izključno zaradi tega, da bi dramatično podčrtal glasbeni kontrast, ne ustreza povsem ukalupljenemu modelu serenade ali divertimenta, toda k sreči se kmalu oglasi žuboreča tema, ki jo predstavi violina in jo nato prevzamejo še ostali inštrumenti. Tudi druga tema finala ne zaostaja v smislu prožnosti, pri tem pa Beethoven številne možnosti kontrapunktične obdelave ohrani na minimalni ravni in jih nakaže šele v izpeljavi. Zato pa za poslušalca pred nastopom reprize prihrani kar dve presenečenji – kratko "koralno" medigro in virtuozno violinsko kadenco –, po katerih nastopi briljantna koda, ki zagotovi še več "smodnika" za violinski ognjemet, in to vse do zmagoslavnega konca, do katerega se s skupnimi močmi povsem zasluženo prebije sedmerica "veličastnih".

Benjamin Virc


Iskalnik

Naša spletna stran uporablja piškotke s pomočjo katerih omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev, izboljšuje in prilagaja uporabniško izkušnjo ter analizira promet. Potrdite, da se strinjate z njihovo uporabo.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za sporočilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list 109/2012, v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati na začetku leta 2013 ter je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
activeHeaderSlide SNG Maribor Začasen piškotek; delovanje uvodne spletne strani SNG Maribor (glava).
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
SNG Maribor Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
_pk_ref
_pk_cvar
_pk_id
_pk_ses
...
Matomo Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Matomo (ex Piwik).
Matomo politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Matomo (opt-out)
_ga
_gid
_gat
_gac_*
Google Analytics Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Google Analytics (orodje za spletne analitične podatke podjetja Google).
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google Analytics / Google Analytics politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Google Analytics (opt-out)
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)

_fbp
c_user
s
xs
presence
datr
ft
lu
sub
lsd
reg_ext_ref
reg_fb_gate
reg_fb_ref
wb
act
_e_3qqF_0
wd
p
...

Facebook Te piškotke nastavi Facebookov vtičnik.
Facebook piškotki in podobne tehnologije
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

SNG Maribor.