Dino Mustafić


Dino Mustafić, rojen leta 1969 v Sarajevu, je zaključil študij režije na Akademiji za gledališke umetnosti ter študij književnosti in bibliotekarstva na Filozofski fakulteti v Sarajevu. Vojno je preživel v Sarajevu, režiral Sartrov Zid, ki so ga, kljub vojnim razmeram, igrali vsak dan. V svoji karieri je režiral dokumentarne filme, glasbene projekte in gledališke predstave. Njegov prvi igrani film Remake, ki je nastal po scenariju Zlatka Topčića, je bil leta 2003 na mednarodnem filmskem festivalu v Rotterdamu izbran med pet najboljših filmov festivala; sodeloval pa je tudi na številnih drugih mednarodnih festivalih. Mustafić je na festivalu v San Franciscu prejel nagrado za najboljši debitantski film in nagrado One future award v Münchnu.

Mustafić pa ni uspešen samo kot filmski, ampak tudi kot gledališki režiser. “Film je moj hobi, teater je moja duša,” pravi. Med njegovimi odmevnejšimi uprizoritvami so Sartrove Umazane roke, Ionescovi Nosorogi, Molièrov Tartuffe, Koltèsov Roberto Zuco, Shakespearov Macbeth, Schwabove Predsednice, Bojčev Polkovnik Ptica, drama Glowatskega Četrta sestra in drama poljskega dramatika Villqista z naslovom Helverjeva noč, ki je bila največkrat nagrajena predstava v zgodovini bosansko-hercegovskega gledališča.

Gledališke uprizoritve v njegovi režiji pogosto gostujejo v gledališčih na prostoru nekdanje Jugoslavije, pa tudi na festivalih v Nemčiji, Italiji, Egiptu, Kolumbiji, Španiji, Franciji …

Gledališčniki poznajo Dina Mustafića kot dolgoletnega umetniškega vodjo mednarodnega gledališkega festivala MESS, ki ga je leta 1997 obnovil in postal njegov najmlajši direktor.

Dino Mustafić, ki je navdušil mariborsko občinstvo in kritike z Marberjevo igro o sodobnih partnerskih odnosih Od blizu, se je v uprizoritvi Nema poroka ukvarjal s “simpatično sliko starih časov, ki so se sprevgli v grozljivko”.