Opera Balet
4. koncert simfoničnega cikla: »Pripoved iz eksotičnih pokrajin, godalni lirizem in plemenita vedrina simfonične klasike«
Simfonični orkester SNG Maribor
Dirigentka: Živa Ploj Peršuh
Solist: Sebastian Bertoncelj, violončelo
Program:
Leon Firšt: The Story of Ifugao (Zgodba o Ifugau)
Peter Iljič Čajkovski: Variacije na rokokojsko temo za violončelo in orkester, op. 33
Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 4 v B-duru, op. 60
Zaključni koncert Simfoničnega cikla združuje sodobno pripovednost, virtuozno eleganco romantičnega koncertnega repertoarja in klasično vedrino Beethovnove simfonične govorice. Večer bo pod vodstvom priznane slovenske dirigentke Žive Ploj Peršuh v celovitem loku povezal umetniško prodorne geste slovenske glasbene ustvarjalnosti, žlahtni sijaj solističnega violončela v koncertnem dialogu in simfonični svet zrele Beethovnove umetniške potence in dramatičnosti.
Najprej bomo slišali delo The Story of Ifugao Leona Firšta, skladatelja mlajše generacije, ki v svojem glasbenem idiomu pogosto spaja pripovedno domišljijo, ritmično prožnost in izrazit posluh za zvočno sugestivnost. Skladba s svojim naslovom že nakaže pripovedni okvir, v katerem se orkestrska zvočnost razpira kot nosilka glasbene zgodbe in simbolne imaginacije, ki služi kot most med različnimi kulturami.
Osrednji solistični trenutek večera bodo Variacije na rokokojsko temo Petra Iljiča Čajkovskega, eno najimenitnejših del za violončelo in orkester. Čajkovski se v tej skladbi pokloni klasicistični eleganci in jo preoblikuje v lastni lirični idiom, ki je prepoln melodične miline, virtuozne briljance in prefinjene izraznosti. Solistični nastop Sebastiana Bertonclja tako v ospredje postavlja plemenitost in senzibilnost fraziranja ter izrazno raznolikost, ki jo lahko prepoznamo v glasbenem dialogu med violončelom in orkestrom.
Cikel bomo ob dvestoti obletnici Beethovnove smrti sklenili s skladateljevo četrto simfonično mojstrovino, ki jo velikokrat opisujejo kot klasicistično protiutež dramatični silovitosti Tretje in Pete simfonije. A prav v njeni uvodni skrivnostnosti se skriva opulentni zametek velike forme prefinjenih kontrastov, v katerem se preglednost forme združuje z ekspresivno živostjo in ustvarjalno svobodo zrelega Beethovna.