NAJAVA DOGODKA
ZA TAKOJŠNJO OBJAVO

Bela dvorana gradu Rače v četrtek, 21. maja 2026, ob 19.uri

Marjan Tomšič (1939–2023), eden najizvirnejših slovenskih pripovedovalcev in utemeljitelj magičnega oziroma pravljično-sanjskega realizma pri nas, je odraščal v prostoru Dravskega polja in Dravske doline – otroštvo je preživel v Račah, gimnazijska leta pa na Prvi gimnaziji v Mariboru. Zaradi negotovih življenjskih okoliščin, v katerih se je znašel po »aferi« na ljubljanski Filozofski fakulteti, ko je zagovarjal profesorja Antona Slodnjaka, se je preselil v Istro. Tam je nastal osrednji del njegovega opusa – romaneskne mojstrovine Šavrinke in Oštrigeca, roman o aleksandrinkah Grenko morje ter številna druga dela, ki so oblikovala prepoznavno literarno podobo istrskega prostora. Za svoje ustvarjanje je prejel več pomembnih literarnih nagrad in priznanj.

V ospredje literarnega večera mariborske Drame z naslovom Marjan Tomšič – Istran z Dravskega polja stopa obdobje pisateljevega odraščanja v Račah med drugo svetovno vojno in v letih po njej. Te dogodke je Tomšič opisal v avtobiografskem romanu Kafra ter v mladinskih zbirkah kratkih zgodb Super frače in Frkolini. V njih spremljamo družino, ki se zaradi revščine med drugo svetovno vojno zateče v zapuščen grad, smrt matere, očetovo ponovno poroko in prihod mačehe ter življenje v grajski skupnosti, zaznamovani z negotovostjo, pomanjkanjem in vsakodnevnimi izzivi. Posebno mesto v njegovih zgodbah ima grad v Račah – kot resnično bivalno okolje in hkrati prostor otroške domišljije, v katerem se vsakdan prepleta z zgodovino, strahovi, sanjami in skrivnostmi.

Literarni dogodek, ki ga je pripravila dramaturginja Maja Borin in ga interpretirata igralca Mateja Pucko in Vojko Belšak, je zasnovan kot preplet biografske pripovedi, literarne interpretacije in dokumentarnega gradiva. Besedilo je strukturirano kot dialog dveh glasov, ki se izmenjujeta med biografskimi dejstvi, zgodovinskim kontekstom in odlomki iz Tomšičeve proze, s čimer bralna uprizoritev prehaja med dokumentarnim in literarnim, realnim in imaginarnim svetom, značilnim za Tomšičevo pisavo.

Dogodek spremljajo projekcije fotografij iz pisateljeve osebne zapuščine ter drugo arhivsko in dokumentarno gradivo – od časopisnih člankov, ilustracij in fotografij do slikovnega gradiva Pokrajinskega arhiva Maribor (iz Zbirke fotografij in razglednic, Zbirke drobnih tiskov, Zbirke gradiva rodbinskih in osebnih fondov …), ki dodatno osvetljujejo prostor Rač, življenje v gradu in širšo družbeno atmosfero časa.

Literarni večer bo pisateljeve rodne Rače povezal z Istro, kjer je kot »forešt« našel svoj ustvarjalni in življenjski prostor, saj bo dogodek predstavljen tudi v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja Koper.

Premiera dogodka bo v Beli dvorani gradu Rače v četrtek, 21. maja 2026, ob 19.uri. Tako bomo v nekdanjem pisateljevem domu, kjer danes deluje tudi enota Mariborske knjižnice Rače, simbolno počastiti kraj Tomšičevega otroštva in dogajalni prostor njegovih »štajerskih literarnih del«.

Ponovitve literarnega večera bodo še na Prvi gimnaziji Maribor (kjer je Marjan gulil dijaške klopi) in v Mariborski knjižnici – enota Studenci (od koder je bila Tomšičeva mama).

 

O ciklu literarnih večerov Drame SNG Maribor

Literarni večer Marjan Tomšič – Istran z Dravskega polja je šesti dogodek v ciklu literarnih večerov (Moja pesem ni le moja pesem – Kajuh, Cvet(en)je v jeseni – Ivan Tavčar, Maribor je bil danes odvraten – Josip Vandot, Rudolf Maister – mariborska legenda in Janko Glazer – pesnik Pohorja), ki jih je zasnovala dramaturginja mariborske drame Maja Borin. S temi dogodki se  Drama SNG Maribor od leta 2023 predstavlja tudi zunaj gledaliških odrov: v enotah Mariborske knjižnice, v Pokrajinskem arhivu Maribor, v Univerzitetni knjižnici Maribor, na Prvi in III. gimnaziji ter v kulturnih domovih. Cikel se vključuje v Nacionalno strategijo za razvoj bralne pismenosti 2019–2030 Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter s povezovanjem gledališča, literature, arhivskega gradiva in žive interpretacije spodbuja bralno kulturo in dostopnost umetnosti v širšem družbenem prostoru.