SPOROČILO ZA JAVNOST
ZA TAKOJŠNJO OBJAVO
Premiera Opere Slovenskega narodnega gledališča Maribor
Wagnerjev Tannhäuser v SNG Maribor v režiji Franka Van Laeckeja in pod taktirko Simona Krečiča
MARIBOR, 12. OKTOBER – Opera Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo v petek, 16. oktobra 2026, v Dvorani Ondine Otta Klasinc premierno uprizorila eno najpomembnejših del nemške operne romantike izpod peresa Richarda Wagnerja. Uprizoritev Tannhäuser, ki nastaja v koprodukciji s Hrvaškim narodnim gledališčem v Zagrebu, podpisuje belgijski režiser Frank Van Laecke, glasbeno vodstvo je v rokah umetniškega direktorja mariborske Opere Simona Krečiča. Režiser Wagnerjevo pripoved o razpetosti med čutno in duhovno ljubeznijo postavlja v svet umetniškega ustvarjanja ter jo spreminja v zgodbo o skladatelju, ki vse življenje išče popolno umetniško delo.
Richard Wagner (1813–1883) je opero Tannhäuser in pevsko tekmovanje na Wartburgu prvič predstavil 19. oktobra 1845 v Dresdnu. Delo, ki združuje srednjeveško legendo o vitezu in pesniku Tannhäuserju z zgodbo o pevskem tekmovanju na gradu Wartburg, je skladatelja zaposlovalo skoraj štiri desetletja. K operi se je vedno znova vračal, jo popravljal, dopolnjeval in preoblikoval, ne da bi bil s končno podobo kdaj povsem zadovoljen. Še nekaj mesecev pred smrtjo naj bi izjavil, da svetu še vedno dolguje svojega Tannhäuserja.
Prav Wagnerjevo nenehno iskanje popolnosti je postalo osrednje izhodišče režijskega koncepta Franka Van Laeckeja, ki se v Maribor vrača po uspešnem sodelovanju pri operni uprizoritvi Hamleta. Tokrat se prvič srečuje z Wagnerjevim glasbenim svetom, v katerem je prepoznal izrazito osebno pripoved o umetnikovem ustvarjalnem nemiru, dvomih in prizadevanju, da bi presegel lastne meje: »Med pripravami sem odkril, da je Wagner skoraj vse življenje delal na operi Tannhäuser. Nenehno jo je popravljal in izpopolnjeval. Nikoli ni bil povsem zadovoljen in vedno si je želel ustvariti nekaj še boljšega. Iskal je popolno partituro. In prav to želim s svojo uprizoritvijo povedati občinstvu. V moji predstavi je Tannhäuser skladatelj. Morda je celo Wagner sam. Je umetnik, ki išče popolnost, popolno umetniško delo, popolno partituro,« pojasnjuje režiser Frank Van Laecke.
V njegovi interpretaciji se Tannhäuserjeva pot od Venerinega sveta čutnih užitkov do družbe, ki jo določajo stroga moralna pravila, preoblikuje v metaforo umetnikovega ustvarjalnega procesa. Vzponi in padci, trenutki navdiha, razočaranja in ponovnega iskanja postanejo postaje na poti do nedosegljivega ideala. »Če v življenju ali umetnosti iščeš popolnost in si prizadevaš ustvariti nekaj popolnega, je pot do tega zelo dolga in zahtevna. Včasih se moraš povzpeti na visoke vrhove, drugič padeš zelo globoko in se moraš znova pobrati ter nadaljevati vzpon. In prav to počne Tannhäuser. Vse življenje išče svojo pot, svojo smer. In ko končno spozna, da je dosegel popolnost, je to tudi trenutek njegove smrti,« dodaja Van Laecke.
Wagnerjev Tannhäuser je opera velikih nasprotij: med svobodo in družbenimi konvencijami, telesnim poželenjem in duhovno ljubeznijo, grehom in odrešitvijo, posameznikovo resnico in pričakovanji skupnosti. Osrednji junak, vitez in nadarjeni minezenger Tannhäuser, zapusti svet dvornih pravil in poišče zatočišče pri Veneri, boginji ljubezni. Toda tudi svet neomejenih čutnih užitkov ga ne more osrečiti. Ko se vrne med nekdanje prijatelje in ponovno sreča Elisabeth, se znajde pred novim preizkusom. Na pevskem tekmovanju na Wartburgu s svojim zagovorom čutne ljubezni izzove ogorčenje družbe, ki ga izobči. Njegovo iskanje odpuščanja in odrešitve se naposled spremeni v tragično pot samospoznanja.
V središču Wagnerjeve glasbene drame je vprašanje, ali je mogoče uskladiti človekove želje, družbene zahteve in hrepenenje po absolutnem. Van Laecke to vprašanje razširja na področje umetnosti: ali lahko umetnik sploh kdaj doseže popolnost in kakšno ceno mora plačati za svoje ustvarjalno poslanstvo? Opera je nastala v obdobju Wagnerjevega prehoda od tradicionalne romantične opere k poznejši glasbeni drami. V njej se prepletajo mogočni zborovski prizori, izrazita liričnost, dramatični solistični nastopi in bogata orkestrska govorica. Med najbolj prepoznavnimi glasbenimi odlomki so znamenita uvertura, zbor romarjev, Elisabethina molitev in Wolframova pesem večernici. Mariborska uprizoritev temelji na dresdenski različici opere v treh dejanjih.
Naslovno vlogo poje Eric Laporte, vlogi Elisabeth sta zaupani sopranistkama Sabini Cvilak (16., 18., 24. 10.) in Rebeki Lokar (20. in 22. 10.), Venera bo Jelena Kordić, Wolframa von Eschenbacha upodabljata Ljubomir Puškarić (16., 18., 20. 10.) in Jaka Mihelač (22. in 24. 10.), deželnega grofa Hermanna pa Youngkug Jin. V drugih vlogah nastopajo še Martin Sušnik kot Walther von der Vogelweide, Aljaž Žgavc kot Heinrich der Schreiber, Blaž Stajnko kot Biterolf, Peter Gojkošek kot Reinmar von Zweter in Terezija Potočnik Škofič kot pastir, Lucija Krašovec, Renata Krajnc, Monika Bezjak in Valentina Jerenec so štirje paži, nastopa Zbor Opere in Simfonični orkester SNG Maribor.
Scenografijo in kostumografijo podpisuje Philippe Miesch, koreografijo Daan Wijnands, oblikovanje svetlobe pa Marc Heinz in Frank Van Laecke. Zbor je pripravila Zsuzsa Budavari Novak, asistent režije je Tim Ribič, asistentka dirigenta Barbara Kajin, asistent scenografa Jože Šnuderl, asistentka koreografa Cleopatra Purice.
To je šele druga uprizoritev katerekoli Wagnerejeve opere v SNG Maribor. Po petkovi premieri bo na sporedu še, 18., 20., 22. in 24. oktobra 2026. Večerne predstave se zaradi dolžine uprizoritve pričenjajo že ob 19. uri.
###
Uredništva prosimo, da akreditirajo novinarje, ki bodo poročali o uprizoritvi.
Fotografije za medije so na voljo v spletnem medijskem središču.
https://www.sng-mb.si/2026/10/12/tannhauser/
Foto: Tiberiu Marta
Alan Kavčič
Odnosi z javnostmi
Slovensko narodno gledališče Maribor
Slovenska 27, SI-2000 Maribor
T +386 2 250 61 39
M +386 41 697 121
