5 % popust pri spletnem nakupu za vse predstave in koncerte SNG Maribor!

Skok na vsebino | Skok na meni

Slovensko narodno gledališče Maribor

Petek, 12. februar 2016

Valentinov koncert opernih arij

NAJAVA DOGODKA
ZA TAKOJŠNJO OBJAVO

Valentinov koncert opernih arij
13. februar 2016 ob 19.30, Velika dvorana

Simfonični orkester SNG Maribor
Dirigent: Simon Krečič
Solisti: Sabina Cvilak, sopran, Andreja Zakonjšek Krt, sopran, Irena Petkova, mezzosopran, Martin Sušnik, tenor, Jaki Jurgec, bariton
Koncertni mojster: Saša Olenjuk


Program

Giuseppe Verdi: Uvertura k operi Moč usode

Giuseppe Verdi: Pace, pace mio Dio, arija Leonore iz opere Moč usode, solistka: Sabina Cvilak

Georges Bizet: L'amour est un oiseau rebelle, arija Carmen, solistka: Irena Petkova

Georges Bizet: Votre toast, je peux vous le rendre, arija Escamilla, solist: Jaki Jurgec

Camille Saint-Saëns: Bakanal iz opere Samson in Dalila

Camille Saint-Saëns: Mon coeur s'ouvre a ta voix, arija Dalile iz opere Samson in Dalila, solistka: Irena Petkova

Giacomo Puccini: Che gelida manina, arija Rodolfa iz opere La bohème, solist: Martin Sušnik

Antonín Dvořák: Měsíčku na nebi hlubokém, arija Rusalke iz opere Rusalka, solistka: Andreja Zakonjšek Krt

Franz Lehár: Uvertura k opereti Dežela smehljaja

Franz Lehár: Gern, gern wär ich verliebt, arija Lize iz operete Dežela smehljaja, solistka: Andreja Zakonjšek Krt

Franz Lehár: Lippen schweigen's flüstern Geigen, duet iz operete Vesela vdova, solista: Andreja Zakonjšek Krt, Jaki Jurgec

Franz Lehár: Meine Lippen, sie küssen so heiß iz operete Giuditta, solistka: Sabina Cvilak


Ljubezen je brez dvoma tisto čustvo, ki nas lahko najbolj navdihuje, četudi se velikokrat – kot nas učita življenje in umetnost – ne zgodi povsem v srečnih okoliščinah in kdajpakdaj vodi tudi v pogubo. Ljubezen je zaradi svoje privlačnosti in moči, ki ga ima na posameznika, doživela največ "upodobitev" v operni zvrsti, ki pa so si medsebojno lahko zelo različne. Na nocojšnjem koncertu opernih arij ob valentinovem, tradicionalnem prazniku zaljubljencev, se bomo sprehodili skozi bogato galerijo glasbenih podob ljubezni, ki nihajo med usodnostjo, tragičnostjo, strastnim zanosom, erotično ekstazo, lirično zasanjanostjo, slepo zaljubljenostjo ter navihano mladostniško igrivostjo. 
Koncert začenjamo z uverturo iz opere Moč usode (La forza del destino) Giuseppeja Verdija (1813–1901), v kateri se skladatelj po svojih treh opernih uspešnicah (t. i. trilogia popolare) –  gre za opere Rigoletto, La traviata in Trubadur – na pobudo italijanskega tenorista Enrica Tamberlika odloči za uglasbitev besedila po Saavedrovi drami Don Álvaro, o la fuerza del sino, ki je v italijansko romantično literaturo prinesla nove politične podtone. Operni libreto za sanktpeterburško praizvedbo 10. novembra 1862 je pripravil Verdijev dolgoletni prijatelj in sodelavec Francesco Maria Piave, po prvi italijanski izvedbi opere Moč usode februarja 1863 v rimskem gledališču Teatro Apollo (pod naslovom Don Alvaro) pa se je Verdi na pobudo založnika Tita Ricordija, libretista Piaveja in še nekaterih sodelavcev odločil, da opero predela za premiero v milanski Scali. Ker je Piave tedaj težko zbolel, je spremembe v besedilu dokončal Antonio Ghislanzoni (ta je pozneje ustvaril tudi libreto za veliko opero Aida). 
Saavedrova drama Don Alvaro je Verdija pritegnila predvsem zaradi jasno izrisanih značajev oseb, pa tudi zaradi stanovskih razlik, ki so narekovale nadaljnji tok političnih oz. narodnobuditeljskih sprememb, ki niso pretresle le Italije, ampak tudi večji del Evrope. Osrednjemu ženskemu liku opere, Leonori di Vargas, hčerki markiza Calatrave, je Verdi namenil najlepše melodije, ki v poslušalcu vzbujajo sočutje in usmiljenje do njenega trpljenja. Leonorino veliko čustveno izpoved Pace pace, mio Dio, v kateri obžaluje nesrečni (usodni?) splet okoliščin, ki so preprečile njeno ljubezensko zvezo z Alvarom, je skladatelj prihranil za sklepno (četrto) dejanje opere, v katerem Leonora tragično umre pod mečem svojega lastnega brata (Carlo di Vargas). Ta je namreč prisegel, da bo maščeval očetovo smrt, ki jo je zakrivila po nesreči sprožena pištola Dona Alvara, ko je prišel po Leonoro, da bi zbežala v tujino, a se je srečal z njenim očetom, ki je želel preprečiti njuno namero. 
Strastno izpoved in zmagoslavje ženske ljubezenske svobode zasledimo v temperamentni ariji ciganke Carmen v ritmu habanere, L'amour est un oiseau rebelle (Ljubezen je neukrotljiva ptica), iz istoimenske opere francoskega poznoromantičnega skladatelja Georgesa Bizeta (1838–1875), ki je delo po naročilu pariške Opére Comique dokončal jeseni 1873. Besedilna predloga Henrija Meilhaca in Ludovica Halévyja je nastala po noveli Prosperja Mériméeja iz leta 1845, ki je razvnela pariško družbo. Zgodba o zapeljivi ciganki Carmen, ki naj bi bila resnična, kaže predvsem zaradi neprikrite surovosti in uvajanja "ženske perspektive" na ljubezen očiten odmik od "romantične" podobe ljubezni, v kateri je vse popolnoma v skladu z družbeno normo in moralo. Libretista sta operno dogajanje glede na izvirnik nekoliko skrajšala in kot Joséjevega nasprotnika (ljubimca, ki ga Carmen zavrne) postavila postavljaškega bikoborca (toreadorja) Escamilla, ki Carmen osvoji s svojo predstavitveno arijo Votre toast, je peux vous le rendre (Naj vam vrnem vaš poklon).         
Kljub izjemnemu glasbenemu talentu, ki je spominjal na Mozartovo čudežno otroštvo, se francoski skladatelj in klavirski virtuoz Camille Saint-Saëns (1835–1921) z izjemo velike opere (fr. grand opéra) Samson in Dalila ni uspel docela uveljaviti v domeni glasbenega gledališča. Vzrok za to tiči po mnenju nekaterih predvsem v pretirani avtomatizaciji komponiranja in posledični odsotnosti "pravega navdiha". Čeprav velika večina od njegovih trinajstih opernih del uteleša tradicionalne kvalitete francoske poznoromantične glasbe – formalno jedrnatost, melodično jasnost in eleganco harmonskih izpeljav –, se je edino opera Samson in Dalila trajno usidrala v železnem repertoarju glasbenega gledališča.
Razvojna pot te opere, ki izhaja iz biblične zgodbe naslovnih protagonistov, je pravzaprav zgleden primer žanrskega hibrida oratorija in opere, ki se je zgodil že s Händlom, v Saint-Saënsovem primeru pa je ta "prenos" trajal več kot desetletje (opero je začel komponirati leta 1866, dokončal pa jo je šele 1877). Saint-Saënsa je namreč globoko navdihnila angleška oratorijska tradicija, nato pa še nemška (zlasti Mendelssohnov oratorij Elija), zato si je delo najprej zamislil kot oratorij, toda libretist Lemaire je v biblični zgodbi videl velik dramaturški potencial. Leta 1870 je Franz Liszt, ki se je takrat mudil v Weimarju, celo pristal, da bo opero uprizoril – svojo obljubo je držal tudi skorajda osem let potem. Nekoliko drugačna zgodba je bila prva uprizoritev v Franciji, natančneje v pariški Operi (Opéra de Paris), saj je ta zaradi biblične vsebine kljub skladateljevemu ugledu vse do 1890 odlašala z inscenacijo omenjene opere. Opera Samson in Dalila v zaporedju treh dejanj ponuja vznemirljivo odrsko sintezo, značilno le za največje spektakle – še posebej velik vtis naredi ekstatično razuzdani bakanale iz tretjega dejanja, ki se dogaja v Dagonovem templju in v katerem ne manjka glasbenih orientalizmov. Nič manj prepričljive niso posamezne arije obeh protagonistov, zlasti arija Dalile Mon cœur s'ouvre à ta voix (v nekoliko poetičnem prevodu: Moje srce posluša tvoj glas), ki se razvije v silovit ljubezenski duet.
Giacomo Puccini (1858–1924) velja nedvomno za enega najbriljantnejših opernih komponistov svojega časa; tudi njegove manj znane opere kljub imperfekcijam, ki so mu jih očitali sodobniki, še danes doživljajo svojevrstno "renesanso" v domiselnih režijskih postavitvah in dramatičnih glasbenih interpretacijah. Ena izmed najpretresljivejših in dramatično prečiščenih opernih del je gotovo opera La bohème, ki je nastala po avtobiografskem romanu Scènes de la vie de bohème (Prizori iz boemskega življenja) Henrija Murgerja iz leta 1851. Zaradi nadrobnih detajlov in naturalističnih elementov učinkuje zgodba zelo avtentično in prepričljivo, k čemur še dodatno prispeva Puccinijev natančen glasbeni oris značajev protagonistov – umetniško navdahnjenih, toda obubožanih "boemov" iz revne pariške Latinske četrti. Pripovedna "nit" opere predstavlja ljubezenska zveza med mladim pesnikom Rodolfom ter preprosto in dobrosrčno šiviljo Mimì, ki pa je šibkega zdravja. Prav njima namenja Puccini najlepše glasbene trenutke – tukaj izstopa predvsem Rodolfova arija Che gelida manina (Kako hladna je ročica), ki je prežeta s pesnikovim neučakanim hrepenenjem po ljubezni in naklonjenosti mlade dame, ki v operi naposled tragično premine. S podobno lirično občutljivostjo, toda z drugačno barvno paleto romantičnega orkestra je češki skladatelj Antonín Dvořák (1841–1904) zasnoval najznamenitejšo arijo Měsíčku na nebi hlubokém, s katero naslovna protagonistka Rusalka, ki si nadvse želi človeške ljubezni, hrepeneče roti Luno, naj v sanjah pokaže izvoljencu pot do nje.
Nocojšnji glasbeni večer zaključujemo z odlomki iz glasbenogledaliških del avstrijskega skladatelja madžarskega rodu Franza Lehárja (1870–1948), ki se je uveljavil predvsem kot izredno uspešen avtor operet, od katerih jih je še danes večina repertoarnih stalnic. Prva dva odlomka sta uvertura in arija Lise, Gern, gern wär ich verliebt (Rada bi bila zaljubljena), iz prvega dejanja Lehárjeve romantične opere Dežela smehljaja (Das Land des Lächelns). Opereta se na komično-ironični način "spopada" s še danes aktualno problematiko kulturnih "izmenjav", ki pogostokrat privedejo do neljubih življenjskih sporazumov, še posebej če se ti povezujejo z ljubezenskimi konflikti. Osrednja zgodba se navezuje na ljubezensko zvezo med dunajsko grofično Liso, ki se kljub svarilom svojih prijateljev in družine poroči z lahkoživim kitajskim princem Su Čongom. Zaradi težav v njuni zvezi, ki izvirajo iz prinčeve naklonjenosti tudi drugim ženskam, kakršne naj bi bile navade na Kitajskem, se ljubezenska zgodba naposled bridko konča z Lisino vrnitvijo na Dunaj, princ Su Čong pa kljub neljubemu dogodku ohrani nasmešek na obrazu in s tem tudi spoštovanje do nenavadnih običajev svoje domovine.
Lehárjevo brezhibno vodenje melodij, ki spominja na kompozicijski slog Johanna Straussa mlajšega (prav tako vélikega mojstra operetne zvrsti), se kaže tudi v ljubezenskem duetu Lippen schweigen 's flüstern Geigen (Ustnice molčijo, violine šepetajo) iz znane operete Vesela vdova (nem. Die lustige Witwe), ki jo je skladatelj leta 1905 ustvaril za Theater an der Wien, ter v strastni ariji Meine Lippen, sie küssen so heiß (Moje ustnice poljubljajo tako vroče) naslovne junakinje iz četrtega prizora glasbene komedije Giuditta. Naslovna "junakinja" – sicer barska plesalka, ki je zapustila svojega ljubosumnega moža Manueleja in zbežala v Severno Afriko s postavnim oficirjem Oktavijem – v omenjeni ariji zelo nazorno predstavi svoje čare svojim občudovalcem. Giuditta, ki je bila obenem tudi zadnja Lehárjeva opereta v nemščini, je bila prvič uprizorjena v Dunajski državni operi leta 1934 in je od takrat priljubljena stalnica številnih nemških glasbenih gledališč.
Benjamin Virc


Iskalnik

Naša spletna stran uporablja piškotke s pomočjo katerih omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev, izboljšuje in prilagaja uporabniško izkušnjo ter analizira promet. Potrdite, da se strinjate z njihovo uporabo.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za sporočilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list 109/2012, v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati na začetku leta 2013 ter je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
activeHeaderSlide SNG Maribor Začasen piškotek; delovanje uvodne spletne strani SNG Maribor (glava).
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
SNG Maribor Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
_pk_ref
_pk_cvar
_pk_id
_pk_ses
...
Matomo Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Matomo (ex Piwik).
Matomo politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Matomo (opt-out)
_ga
_gid
_gat
_gac_*
Google Analytics Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Google Analytics (orodje za spletne analitične podatke podjetja Google).
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google Analytics / Google Analytics politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Google Analytics (opt-out)
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)

_fbp
c_user
s
xs
presence
datr
ft
lu
sub
lsd
reg_ext_ref
reg_fb_gate
reg_fb_ref
wb
act
_e_3qqF_0
wd
p
...

Facebook Te piškotke nastavi Facebookov vtičnik.
Facebook piškotki in podobne tehnologije
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

SNG Maribor.