5 % popust pri spletnem nakupu za vse predstave in koncerte SNG Maribor!
Stran za slepe in slabovidne

Skok na vsebino | Skok na meni

Slovensko narodno gledališče Maribor

Torek, 3. marec 2020
5. koncert cikla Carpe artem

»Slavni boter, neminljivi prijatelj«

NAJAVA DOGODKA
ZA TAKOJŠNJO OBJAVO

5. koncert cikla Carpe artem
"Slavni boter, neminljivi prijatelj"
5. marec 2020 ob 19.30, Kazinska dvorana

Nastopajo
Boris Bizjak in Mateja Kremljak Hotko, flavti
Maja Peternel, violina
Nejc Mikolič, viola
Nikolaj Sajko, violončelo
Tomaž Sevšek Šramel, čembalo

Program

Johann Sebastian Bach (1685-1750):

Sonata za dve flavti in basso continuo v G-duru, BWV 1039

Adagio

Allegro ma non presto

Adagio e piano

Presto


Johann Christian Bach (1735-1782):

Kvintet za dve flavti, violino, violo in violončelo, op. 11, št. 1, WB 70

Allegreto

Andantino

Menuetto con variatione

Aldo Kumar (*1954): Jutra za flavto in čembalo

I-IX


Georg Philipp Telemann (1681-1767):

Kvartet za flavti, violončelo in čembalo v d-molu, "Tafelmusik”, TWV 43: d1

Andante

Vivace

Largo

Allegro

Georg Philipp Telemann (1681-1767) :

Kvartet za flavto, violino, violo in čembalo v g-molu, "Tafelmusik”, TWV 43:g4

Allegro

Adagio

Allegro

Historična izvajalska praksa je tudi v današnjem času močno povezana z vprašanjem tako imenovane "stare glasbe", katere čuti za historično doslednost so izostreni do mere, ki se preveša že v kult avtentičnosti. Ko poskušamo razlagati pojem tovrstne glasbe, ne moremo mimo uvida, da gre pravzaprav za glasbo, katere recepcija je bila v zgodovini prekinjena. Slednje pomeni, da Bachove glasbe skoraj stoletje ni nihče več izvajal, dokler je ni od mrtvih obudil skladatelj Felix Mendelssohn in jo z legendarno izvedbo Matejevega pasijona leta 1829 ponovno postavil na zemljevid izvajanih skladateljev. Poleg historične doslednosti je nadalje termin "stare glasbe" povezan tudi z razvojem in tem bolj napredovanjem glasbenih inštrumentov. Prve odločnejše impulze v to smer je dala muzikološka veda. Med glasnejšimi raziskovalci stare glasbe v 19. stoletju gre izpostaviti predvsem Friedricha Chrysandra (1826–1901), ki je spoznal, da za poglobljeno razkrivanje glasbene zgodovine ni dovolj poljubno ozvočanje starih notnih zapisov. Le malo zatem so se pojavile tudi prve zahteve, da je treba poleg avtografskih notnih zapisov in dokumentov o izvajalski praksi preteklega časa za doseganje prave avtentičnosti upoštevati tudi inštrumentacijske specifike: stara glasba lahko zveni avtentično le takrat, ko se jo izvaja na avtentična starinska glasbila. Ob vseh vprašanjih avtentičnosti in historične ustreznosti se nadalje postavlja tudi dilema recepcijske ustreznosti: je na primer baročna glasba, izvajana tako kot v času svojega nastanka, prilagojena občutljivosti današnjega poslušalca? Nadaljnji diskurz se razvija okoli definicije klasicistične in tem bolj baročne umetnosti v glasbi. V stroki in drugod lahko zasledimo opise najrazličnejših definicij. Tako je skladatelj Johann J. Fux (1660-1741) zapisal o obdobju Baroka naslednje: "Kompozicija sreča zahteve dobrega okusa, če je primerno konstruirana, se izogiba trivialnostim, cilja na nekaj več ampak se hkrati giba v svojem naravnem oziru, ki vključuje inovativen ideje in precizno ter dobro obrtništvo forme in vsebine dela." Razlaga, tako kot mnoge druge, resnično povzema esenco tovrstne glasbe, a bi hkrati lahko povzemala tudi vsebino katerega koli drugega obdobja v široki krajini glasbene preteklosti in polpreteklosti.

Kje se torej skriva veličina glasbe J. Sebastiana Bacha (1685-1750), da ga upravičeno prištevamo ne samo med najpomembnejše baročne skladatelje, temveč tudi v vrsto enega izmed prelomnih skladateljev glasbene zgodovine. S svojim opusom je ne samo obogatil temveč postavil trdne temelje nemškemu glasbenemu stilu in toliko bolj nemški glasbeni ustvarjalnosti. Njegove sposobnosti mojstrske uporabe kontrapunkta, harmonije, motivične organiziranosti in najrazličnejše adaptacije ritmov, form in glasbenih tekstur predvsem italijanskega in francoskega izvora, ga upravičeno postavljajo na sam piedestal lepih umetnosti. Njegov skladateljski opus zajema vsem poznane Brandenburške koncerte, Goldberg variacije, Mašo v b-molu, ogromno število kantat ter drugih del. Njegova glasbena zapuščina tako v sebi združuje tehnično zahtevnost kakor tudi briljanco, umetniško lepoto in intelektualno globino. V Sonati za dve flavti in basso continuo v G-duru, BWV 1039 Bach zasleduje italijanski stil forme cerkvene sonate, ki se v štirih stavkih razteza od počasnega k hitrejšemu tempu glasbeno povedanega. Nadalje se vplivi "italijanskega" v skladateljevi sintezi kažejo v pogostih imitacijah inštrumentalnih linij ter nadalje potrjujejo na Bachovo fascinacijo z uporabo prefinjenega kontrapunkta, ki je prisoten skozi celotno delo. V originalu je bila kompozicija sicer napisano za drugačen inštrumentarij viole da gamba in čembala, a jo je skladatelj pretolmačil tudi v zasedbo, ki jo bo moč slišati na današnjem koncertu.

Georg P. Telemann (1681-1767) tako kot njegov sodobnik J.S. Bach zasleduje pojem baročnega v svojih kompozicijskih premisah. Slednje je vidno z inkorporacijo najrazličnejših glasbenih stilov (od francoskega, italijanskega pa vse do poljskega) v njegov lasten glasbeni izraz. Samouk, ki je večino svojega prostega časa najraje preživljaj v vrtnarjenju, je danes poznan predvsem po svojih številnih sakralnih delih. V očeh Telemannovih sodobnikov je bil skladatelj največji živeči genij, ki je preko svojih javnih nastopov in najrazličnejših publikacij razširil umetno glasbo, poprej večinoma v domeni zaprtih aristokratskih krogov, tudi med širšo javnost. Poleg sakralnih, opernih in številnih orkestrskih del, njegov skladateljski opus zajema tudi bogato nabero del komorne glasbe. "Tafelmusik" je zbirka inštrumentalnih kompozicij objavljenih v letu 1733, katere originalni naslov "Musique de table" zasleduje, kot povedno opisuje naslov, tradicijo termina glasbe z začetki v 16. stoletju, katere namen je bilo izvajanje glasbe za bogatejše družbene sloje ob najrazličnejših zabavah, pojedinah in banketih. Glasba torej, v prvi vrsti namenjena ambientalni zvočni krajini in ne zgolj zavednemu poslušanju. Tudi deli Kvartet za flavti, violončelo in čembalo v d-molu, "Tafelmusik", TWV 43: d1 in Kvartet za flavto, violino, violo in čembalo v g-molu, "Tafelmusi", TWV 43:g4 zasledujeta tovrstno tradicijo komponiranja glasbe, a vendarle kljub svoji specifični namenskosti, kažeta briljanco izurjenega skladateljskega talenta, ki se vidna predvsem v mojstrskem obvladovanju pisanju za raznovrstne inštrumente ter poznavanju njihovih naravnih zakonitosti ter zmožnosti.

Johann Christian Bach (1735-1782), najmlajši izmed sinov J.S. Bacha, tudi v današnjih časih ostaja eden izmed vrst prominentnih skladateljev obdobja zgodnjega klasicizma. Večino svojega zrelega obdobja je preživel v Londonu, kamor se je preselil v letu 1762. Njegova glasba reflektira rafinirano melodičnost galantnega oziroma rokokojskega stila. "Galantna glasba" tako zasleduje pojem simplicističnega dojemanja glasbene materije, takojšnega efekta in elegance. Miselnost se je razrastla kot odgovor kontrapunktične, harmonske in formalne kompleksnosti baročnega obdobja. Zaradi svoje priljubljenosti, vplivov na ostale skladatelje klasicistične dobe, kot sta Haydn in Mozart (slednjega je v otroških letih na željo očeta Leopolda tudi poučeval kompozicijskih tehnik) ter pionirski premislekov znotraj oblikovanja forme prvih simfonij in koncertov, se ga je v njegovem času kot tudi dandanes drži nadimek "angleški Bach".

Slovenski skladatelj Aldo Kumar (*1954) se v svoji ustvarjalnosti poleg glasbe za najrazličnejše filme in gledališče posveča tudi resni glasbi. V svoji glasbeni povednosti uporablja mnogo najrazličnejših glasbenih stilov, ki so pametno prepleteni v njegovih številnih kompozicijah zborovske, orkestrske in nenazadnje tudi komorne glasbe. Jutra za flavto in čembalo so kompozicija poetičnega naslova navdahnjena z temeljnimi značilnostmi baročne glasbene ustvarjalnosti, vendar v slušno-stilni prizmi sedanjosti, ki nagovarja poslušalca kot tudi izvajalca na povsem svojstven način.

Ob vsem povedanem, ne more biti dvoma, da je skozi raziskovanje preteklih stoletji, historična izvajalska praksa pripeljala do pomembnih uvidov oddaljenih zgodovinskih obdobji. Kljub vsemu se je izvajalska praksa do baročne ali klasicistične glasbe, ki se razglašata za historično avtentične, v zadnjih desetletjih močno spremenila, saj kot je dejal dr. Gregor Pompe "historičnost sama na sebi še ne more biti zagotovilo za estetski užitek". Dilemo lahko razrešimo izrazito subjektivno: končna interpretacijska odločitev mora vedno biti subjektivna glasbeniška odločitev, ki v svoji semantiki vedno ponuja, ne samo obdobju primernega spoštovanja in izvajalske doslednosti, temveč tudi primernih muzikalnih premis, ki v svoji izvedbi poslušalcu ponudijo tisto "nekaj več".


Iskalnik

Naša spletna stran uporablja piškotke s pomočjo katerih omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev, izboljšuje in prilagaja uporabniško izkušnjo ter analizira promet. Potrdite, da se strinjate z njihovo uporabo.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za sporočilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list 109/2012, v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati na začetku leta 2013 ter je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
activeHeaderSlide SNG Maribor Začasen piškotek; delovanje uvodne spletne strani SNG Maribor (glava).
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
SNG Maribor Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
_pk_ref
_pk_cvar
_pk_id
_pk_ses
...
Matomo Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Matomo (ex Piwik).
Matomo politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Matomo (opt-out)
_ga
_gid
_gat
_gac_*
Google Analytics Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Google Analytics (orodje za spletne analitične podatke podjetja Google).
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google Analytics / Google Analytics politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Google Analytics (opt-out)
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)

_fbp
c_user
s
xs
presence
datr
ft
lu
sub
lsd
reg_ext_ref
reg_fb_gate
reg_fb_ref
wb
act
_e_3qqF_0
wd
p
...

Facebook Te piškotke nastavi Facebookov vtičnik.
Facebook piškotki in podobne tehnologije
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

SNG Maribor.