5 % popust pri spletnem nakupu za vse predstave in koncerte SNG Maribor!
Stran za slepe in slabovidne

Skok na vsebino | Skok na meni

Slovensko narodno gledališče Maribor

Torek, 28. januar 2020
4. koncert cikla Carpe artem

»Odmev se pojavi«

NAJAVA ZA MEDIJE
ZA TAKOJŠNJO OBJAVO

4. koncert cikla Carpe artem
"Odmev se pojavi"
30. januar 2020 ob 19.30, Kazinska dvorana

Nastopajo

Nika Gorič, sopran
Aljaž Beguš, klarinet
Stefan Hussong, akordeon
Simon Klavžar, tolkala
Ferdinando Mussutto, klavir
Domen Koren, saksofon
Simon Krečič, dirigent

Vito Žuraj, izbor programa

Program

Franz Schubert

An die Musik (Glasbi), D. 547

Rastlose Liebe (Nemirna ljubezen), D. 138

Die Forelle (Postrv), D. 550

Matic Romih

Particles za baritonski saksofon, tolkala in klavir, svetovna praizvedba

Franz Schubert

Ständchen (Podoknica) iz cikla Labodji spev, D. 957

Erlkönig (Vilinski kralj), D. 328

Uroš Rojko

ObSession za akordeon in tolkala, slovenska praizvedba

Franz Schubert

Der Hirt auf dem Felsen (Pastir na skali), D.965

Vito Žuraj

Schub'rdy G'rdy za sopran, akordeon, tolkala in klavir, slovenska praizvedba

Franza Schuberta (1797–1828) lahko brez pomislekov štejemo za genialnega ustvarjalca in velikega "reformatorja" nemškega samospeva, ki je glasbeno formo, dotlej namenjeno predvsem amaterskemu nastopanju po domačih salonih, povzdignil na najvišjo raven umetniške ekspresije. Schubert je že kot petletni otrok pokazal velik glasbeni talent, saj je zgolj po nekajmesečnem pouku klavirja prekosil svojega starejšega brata in pokazal zavidljivo stopnjo samostojnega odkrivanja skrivnosti glasbene umetnosti. Prvi (po)ustvarjalni razcvet je Schubert doživel po letu 1808 kot zborist v dunajskem državnem zavodu Stadtkonvikt, kjer je spoznaval koncertna in simfonična dela Mozarta, Beethovna ter Michaela in Josepha Haydna. Še posebej velik vtis so na mladega Schuberta naredila Beethovnova dela, v katerih je občudoval predvsem skladateljev viharniški duh, strastno dramatičnost in zvočno rafiniranost. Schubertovo ustvarjalno iskro je zanetil tudi Antonio Salieri, ki je nadarjenega dečka poučeval glasbeno teorijo in kompozicijo. Tudi pogosti obiski različnih dunajskih glasbenih gledališč so mlademu Schubertu dali vpogled v kompleksno teatraličnost glasbe ter v potenco najžlahtnejšega, predvsem pa najnaravnejšega inštrumenta, kar jih je – človeškega glasu. Poleg opere in drugih vokalno-inštrumentalnih zvrsti se je Schubert, tedaj še kot najstnik, močno navdušil nad samospevom, pri čemer je pomembno vlogo odigral tudi opus nemškega skladatelja Johanna Rudolfa Zumsteega. Kot je pozneje v svojih spominih zapisal Schubertov prijatelj Joseph von Spaun, je mladega Schuberta zanimalo predvsem, kako bi lahko "moderniziral" Zumsteegove samospeve, pri tem pa se je kaj hitro preizkusil v ustvarjanju lastnih samospevov, ki jih je v času svoje največje ustvarjalne moči uspel napisati tudi po pet na dan.

Neusahljiva strast do komponiranja in skorajda popolna predanost glasbi, v katero je sicer introvertirana skladateljeva osebnost zakodirala tako rekoč brezmejno čustveno ekspresivnost in senzibilnost nasploh, je zaslužna za preštevilne mojstrovine mladega ustvarjalca, med drugim za "najstniška" samospeva Vilinski kralj (Erlkönig) in Marjetica ob kolovratu (Gretchen am Spinnrade), ki ju je Schubert napisal pri svojih sedemnajstih. Nocojšnji nabor samospevov bo prav gotovo – ob svežem "kontrapunktu" glasbenih del treh sodobnih slovenskih skladateljev, Matica Romiha, Uroša Rojka in Vita Žuraja – pokazal nadvse široko zvočno paleto. Prav z občutljivim ravnovesjem zvočne podobe samospeva je Schubert prepričljivo in do polnega sobivanja združil izraznost literarnega in glasbenega momenta, tako v smislu melodike, katere spremembe je podčrtoval bodisi z dramatičnimi harmonskimi preobrati bodisi s komaj zaznavnimi barvnimi odtenki, kakor tudi z uporabo številnih prozodičnih sredstev.  

Pesniški verzi prvega samospeva nocojšnjega koncertnega večera, ki jih je spisal Schubertov prijatelj Franz von Schober, so namenjeni nikomur drugemu kot Glasbi, muzi zvočne umetnosti. Skladatelj je samospev An die Musik (D. 547) ustvaril marca 1817. Izvirna tonaliteta skladbe je zanosni D-dur, v okviru katerega se ob dveh tematskih kontrastih izriše celota dveh kitic oziroma štirivrstičnih verzov. Gibko melodijo, ki je tudi sicer uradna himna ameriškega Nacionalnega združenja pevskih učiteljev (NATS), je avtor pospremil z razmeroma preprosto, a nadvse rahločutno spremljavo v komplementarnem ritmu. Še istega leta (1817) je Schubert med številnimi drugimi dokončal tudi samospev Postrv (Die Forelle, D. 550) po besedilu Christiana Friedricha Daniela Schubarta, ki je bil zaradi svoje kritike tedanje družbe in aktualne politike večkrat obsojen. Besedilo samospeva pripoveduje na videz idilično zgodbo o ribiču, ki je z zvijačo ujel postrv v potoku, toda v resnici gre za moralično prispodobo in obenem svarilo mladim ženskam, naj se pazijo preračunljive zapeljivosti in zvijačnosti mladih moških. Skladatelj je pri snovanju skladbe, ki obstaja kar v šestih različicah (na koncertnih podijih sta se uveljavili predvsem zadnji dve), izpustil zadnjo kitico, ki povzema moralni nauk celotne zgodbe, pri tem pa je s prožnim ritmičnim "meandriranjem" v basu klavirske spremljave zgledno ponazoril živahno gibanje postrvi. Po osrednji temi samospeva je Schubert že dve leti pozneje ustvaril istoimenski klavirski kvintet (D. 667), kjer se v četrtem stavku kvinteta poleg glavne melodije zvrsti še niz variacij.

Pravcati izbruh strasti, ki jih v Schubertovi glasbi ne manjka, nam skladatelj pričara že z drugo skladbo nocojšnjega večera, tj. s samospevom Nemirna ljubezen (Rastlose Liebe, D. 138), ki je nastal maja 1815 po istoimenskem Goethejevem besedilu. Besedne figure pesmi s polnim naslovom Rastlose Liebe – Liebe als Krone des Lebens (Nemirna ljubezen – Ljubezen kot krona življenja), ki jo je Goethe ustvaril leta 1776, v t. i. obdobju viharništva, kažejo na številna nasprotujoča si čustvena stanja, ki jih doživljamo v medosebnih odnosih, ko nekoga resnično ljubimo – vznemirjenost, bolečino in nemalokrat tudi obup. Schubert je samospev, skoraj gotovo v znak hvaležnosti, posvetil svojemu učitelju Antoniu Salieriju. Tudi v tem primeru obstajata dve različici skladbe, od katerih pa se danes izvaja predvsem prva, napisana v E-duru, ki je primernejša za višje glasove (drugo varianto je Schubert pripravil leta 1821 z namenom izdaje in jo znižal za cel ton na D-dur). Čustveno vznemirjenost nam skladatelj naslika s sugestivnim hitrim gibanjem šestnajstink v klavirski spremljavi, v melodični liniji pa s kromatično napetostjo, ki zvesto upodablja vsebino besedila.

Podobna strast – lahko bi celo zapisali baladna dramatičnost – se zrcali tudi v zvočni podobi dokaj kompleksno zasnovanega samospeva Vilinski kralj (Erlkönig, D. 328), ki ga je Schubert prav tako spisal po Goethejevi predlogi. Danska legenda Elveskud, ki je navdihnila Goetheja, da je po njenih motivih ustvaril lastno balado, ki jo je avtor nato vključil še v svojo spevoigro Die Fischerin (Ribička), pripoveduje o tragični usodi dečka, ki ga ponoči med ježo z očetom zasleduje vilinski kralj. Vilinski kralj dečku v zameno za intimno družbo obljublja številne užitke in bogastvo. Vznemirjeni deček svoje strahove zaupa očetu, a ga ta zavrne, češ da gre zgolj za njegove blodnje in privide. Ko deček zavpije, da mu je vilinski kralj storil silo, oče požene konja v galop, da bi ubežal nadnaravnemu bitju, a prepozno – ko oče naposled prispe do domačije, z grozo odkrije, da je njegov sin že mrtev. Kompleksnost pripovednega toka balade je Schubert zajel tako, da je v zgolj eno samo vokalno linijo položil kar štiri različne lirske subjekte – pripovedovalca, očeta, dečka in vilinskega kralja –, celotni samospev pa preplavljata dramatični glasbeni suspenz in temačna tonaliteta g-mola, ki prepričljivo ustvari groteskni ambient nočne ježe skozi hladen gozd.

Lahko bi zapisali, da se fenomen neuslišane ljubezni kaže kot ena izmed ključnih tematik v kontekstu Schubertovega ustvarjanja na področju samospeva, še posebej v poznem obdobju, kar potrjujeta tudi oba samospeva, ki sta nastala v zadnjem letu skladateljevega življenja – Podoknica (Ständchen, D. 957) iz posthumno izdanega cikla Labodji spev (Schwanengesang) ter Pastir na skali (Der Hirt auf dem Felsen, D. 965), ki je obenem tudi Schubertovo predzadnje delo. Kot zanimivost velja omeniti, da v skladateljevem opusu zasledimo kar tri različna dela, ki so že v naslovu opredeljena kot podoknice, vendar je nocoj izvedena v primerjavi z ostalima izrazito pesimistična. Še več, besedilo Ludwiga Rellstaba je namreč odeto v tragično zvočnost d-mola, ki ga prevevajo močno občutje melanholije in predvsem vse močnejši strahovi, da bo snubčeva prošnja kljub sladkobnim besedam ostala neuslišana.        

Čeprav se Pastir na skali lahko na prvi pogled zdi še eden izmed številnih samospevov s tipično usidranostjo v romantični kontekst občudovanja naravne idile, izpovedovanja ljubezni iz daljave in hrepenenja po bodisi vrnitvi ali združitvi z ljubljeno osebo, kompozicija v resnici učinkuje kot koncertantni dvoboj med klarinetom in sopranom ob klavirski podlagi, pri čemer avtor ustvarja prepričljiv pastoralni prizor, ki se ga ne bi sramovala tudi kakšna komorna opera ali kantata. Posebnost skladbe se kaže tudi v vključitvi klarineta, ki vnese v glasbeno teksturo poleg same simbolike pastirske piščali specifično barvo, prav tako pa se skladatelj v tekočih pasažah poigrava z iteracijo melodične linije med sopranom in klarinetom, s katero želi ponazoriti akustični fenomen odmeva. Schubert je samospev v odločnem B-duru napisal z eksplicitnim posvetilom sopranistki Paulini Anni Milder-Hauptmann, ki je skladatelja poprosila, naj vendarle napiše skladbo, s katero bi lahko pokazala bogato ekspresivnost svojega glasu. Med literarnimi predlogi, ki jih je imela sopranistka v mislih, je bila predvsem Goethejeva poezija, čeprav je Schubert v prizadevanju, da bi ugodil njeni prošnji, sam skombiniral končno besedilo iz kar treh različnih pesmi – Der Berghirt (Gorski pastir) in Liebesgedanken (Premišljevanja o ljubezni) Wilhelma Müllerja ter Nächtlicher Schall (Nočni hrup) Karla von Enseja. Zlasti z odlomkom slednje je Schubert ustvaril pomenljiv melanholični kontrast v g-molu v sredinskem delu samospeva, ko pastirja prevzame globoka žalost zaradi samote in oddaljenosti od njegove ljubljene osebe – a ne za dolgo, saj bo kmalu prišla pomlad, ko jo bo lahko mahnil na pot in se vrnil k svoji ljubezni v dolino.           

Nabor skladb slovenskih glasbenih ustvarjalcev začenjamo s praizvedbo kompozicije Particles (Delci) za baritonski saksofon, tolkala in klavir, ki je nastala izpod peresa Matica Romiha (r. 1996), ki trenutno obiskuje drugi letnik magistrskega študija kompozicije na ljubljanski glasbeni akademiji. Kot je avtor zapisal v svoji biografiji, je svojo glasbeno pot začel s poukom klavirja na Glasbeni šoli v Šentjurju in nato na Gimnaziji Celje. Kot nadobudni mladi glasbenik se je udeleževal različnih glasbenih tekmovanj in sodeloval v kompozicijskih natečajih, na katerih je prejel med drugimi nagrado za mladega perspektivnega skladatelja (Aegis carminis v Kopru, 2019), nagrado za mladega skladatelja zborovskega natečaja APZ Maribor v letu 2019 idr. Romihov glasbeni opus se tako že kljub avtorjevi mladosti razpira v različne smeri glasbene ekspresije, od muzikala, mini opere pa vse do komorne, zborovske in orkestrske glasbe.

Kot namiguje že naslov skladbe, se kot glavna kompozicijska premisa kaže stanje "razbitosti" oziroma razdrobljenosti, ki jo avtor raziskuje v posttonalitetni zvočnosti znotraj dialoga treh skupin inštrumentov – tolkal, baritonskega saksofona in klavirja. Romih razpre nihajočo zvočno napetost z glasnim vstopom tolkal in saksofona, ki v poljubnem nizu izbranega tonskega toposa prikažeta nekakšen začetni trk, v katerega se s podobno zvočno silo zaleti klavir. V nadaljevanju skladbe se tako s preigravanjem različnih in tudi nekonvencionalnih tehnik igranja (prepihi, trzanjem po klavirskih strunah, cviljenjem, škripanjem, drgnjenjem itd.) prikažejo različni stadiji razbitosti tonske materije, ki se postopoma klastrsko zgoščuje in konsolidira v dinamično naraščajočo zvočno maso, čeprav se z občasnimi efekti še vedno kažejo individualne lastnosti posameznih motivičnih okruškov.     

Slovenski skladatelj Uroš Rojko (r. 1954 v Ljubljani) velja za enega najvidnejših glasbenih avtorjev srednje generacije. Po študiju klarineta in kompozicije na ljubljanski Akademiji za glasbo pri Urošu Kreku se je izpopolnjeval pri Klausu Huberju na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu (med letoma 1983 in 1986) in Györgyju Ligetiju v Hamburgu (med letoma 1896 in 1989). Zlasti med Rojkovim bivanjem v Freiburgu so nanj pustila neizbrisen pečat predavanja Briana Ferneyhougha in srečevanja z glasbenimi velikani 20. stoletja (Olivier Messiaen, Luigi Nono, Helmut Lachenmann, Ianis Xenakis, Witold Lutosławski, Mauricio Kagel, Vinko Globokar). Rojko je redni gostujoči predavatelj številnih uglednih glasbenih akademij in institucij, prav tako pa še vedno pogosto nastopa tudi kot klarinetist, zlasti v duu z akordeonistom Luko Juhartom. Kot aktivni glasbeni (po)ustvarjalec z razvejanim opusom živi in deluje med Berlinom, Dunajem in Ljubljano in je redni profesor za kompozicijo in glasbeno teorijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani, od leta 2015 pa tudi izredni član SAZU. Kot skladatelj in kot pedagog se zavzema za odprt in ozaveščen ustvarjalni diskurz, saj razume "umetnost (in s tem tudi glasbo) kot paradigmo, ki postavlja vprašanja in reflektira svoj čas".

Tudi v skladbi ObSession, ki jo je Rojko ustvaril 2. decembra 2018 na Dunaju in nato revidiral v Ljubljani 21. maja 2019, ostaja avtor zvest primarnemu impulzu glasbenega modernizma, še posebej v smislu plastičnega oblikovanja tonskih energij oziroma formalizacije lastnega glasbenega ludizma. Skladba ObSession, ki se začenja z razgibano ostinatno figuro v najvišjem registru akordeona, je bila napisana za akordeonistko Manco Dornik in tolkalista Kalleja Hakosala, ki sta skladbo prav tako prvič izvedla 5. julija 2019 v Helsinškem glasbenem centru. Glasbeni tok skladbe se po vstopu tolkalca, ki ima na voljo bogato založen izbor inštrumentov (od različnih bobnov, činel, vibrafona, zvončkov, kladiva, triangla pa vse do kitajskega gonga in marimbe), požene v raziskovanje različnih toposov, pri čemer so nekateri bolj ritmične, drugi spet bolj bartókovsko-ligetijevske harmonske narave (kot denimo vzporedno gibanje velikih septim ali malih non, ki se harmonsko zgoščujejo v polarnih, tj. tritonusnih zvezah). Način, s katerim Rojko artikulira lastno glasbeno misel, se kaže predvsem v obsesivnem glasbenem ludizmu – zavestnem igra(čka)nju s toni, s katerimi ustvarja zanimiva zvočna polja, obenem pa vseskozi namerno destabilizira morebitna tonalitetna središča, s tem pa pravzaprav plastično podaljšuje dramaturško linijo skladbe. Disonanca se tako v Rojkovem opusu manifestira kot "naravno stanje stvari", ki je ne velja presegati, ampak prejkone uporabiti v prid lastni invenciji; skladatelju tako ostane premislek o stopnji kompleksnosti in načinu zavozlanosti med posameznimi zvočnimi elementi ter "kvaliteti" glasbene dialektike, ki se spleta med obema izvajalcema.  

Vito Žuraj (rojen 1979 v Mariboru) je danes eden najzanimivejših slovenskih ustvarjalcev sodobne umetnostne glasbe, ki živi in deluje pretežno v Nemčiji. Z obrtniško izpiljeno skladateljsko govorico, ki se prožno prilagaja zahtevam naročnikov oziroma izvajalcev v najrazličnejših konstelacijah, se Žuraj ne izogiba smelim eksperimentom z različnimi glasbenimi zvrstmi in oblikami, kar je opazila tudi mednarodna glasbena in kritiška javnost. Njegova dela so danes del rednega programa številnih koncertnih prizorišč in so zazvenela v interpretaciji Newyorške filharmonije, Škotskega simfoničnega orkestra BBC, frankfurtskega Ensemble Modern ter med drugimi tudi berlinskega Komornega orkestra RIAS (nekdanjega Radia v ameriškem sektorju). Žuraj je prejemnik številnih prestižnih nagrad, med drugimi tudi skladateljske nagrade mesta Stuttgart, nagrade Prešernovega sklada (2015), leta 2014 je prejel tudi štipendijo nemške akademije Villa Massimo v Rimu, spomladi 2016 pa nagrado Claudia Abbada za kompozicijo, ki jo podeljuje Akademija Berlinskega filharmoničnega orkestra. Kljub številnim povezavam s tujino je od leta 2015 aktiven tudi na pedagoškem področju kot profesor kompozicije na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je bil pobudnik za ustanovitev elektronskega glasbenega studia.

Žurajeva kompozicija Schub'rdy G'rdy (s podnaslovom Kvartet Hobotnica) za sopran, četrttonski akordeon, tolkala in klavir, ki je nastala leta 2015 po naročilu festivala Movimentos v spodnjesaškem "avtomobilskem" mestu Wolfsburg, kjer je doživela tudi krstno izvedbo 12. aprila 2015, se s tematskim naslonom na izbor Schubertovih samospevov (Postrv, Pastir na skali, Vilinski kralj, Atlas, Uspavanka, Na vasi, Glasbi, Ave Maria, Lajnar) vzpostavlja kot schubertovska parafraza v sodobnem glasbenem idiomu, ki poleg samega glasbenega momenta prinaša tudi svojevrstni odrski potencial. Kot je zapisal avtor libreta Patrick Hahn, sta se s skladateljem lotila svoje prve "aproksimacije" (torej približevanja) Schubertu z brskanjem po lastnem glasbenem spominu in doživljanju Schubertovih del, temu pa je nato sledil proces filtracije vseh najprepoznavnejših glasbenih gest in momentov, ki predstavljajo esenco Schubertovega glasbenega opusa in se raztezajo od "igrivega veselja, dih jemajoče vznemirjenosti, skrivnostnega brezdomstva bodisi globoke melanholije, pretkane ljudskosti pa vse do neusahljivega hrepenenja".

Hahn je zgodbo, ki je lahko povsem verjetna, saj gre za vsakdanjo situacijo v številnih gostilnah in barih, opisal takole: "V okviru svojega notranjega monologa natakarica (sopranistka) opazuje in opisuje, kaj se dogaja v njenem lokalu. Ob njej se nahaja lastnik (pianist). Njen edini gost je lajnar (akordeonist), ki na lastni koži občuti vsa stanja opijanja, začenši z žejo, živahnostjo in radostjo, melanholijo, besom, agresijo in depresijo. Seveda vsa ta stanja vplivajo na njegovo sposobnost artikulacije in motorične spretnosti. Tolkalist je v vlogi hobotnice, ki čaka v kuhinji, da bo postrežen(a). Naslov kompozicije se poigrava s srednjeveškim godalom hurdy gurdy in z zvočno podobo imena Franz Schubert, kot bi ga izrekel denimo kakšen glasbeni ljubitelj iz Severne Amerike." V zaporedju šestih lajn, ki jim sledi še sklepna koda s parafrazo Schubertove Ave Marie, se tako zvrstijo različne življenjske situacije, ali kot zapiše libretist Hahn: "Družba in življenjska obdobja, v katerih so se umetniki nahajali (poleg obeh ustvarjalcev so mišljeni še štirje prvi izvajalci skladbe – sopranistka Alessia Park, akordeonist Stefan Hussong, tolkalist Simon Klavžar in pianistka Annika Treutler, op. a.), dajejo tej skladbi osebno noto, v okviru katere se lahko izrazi tudi tisto najbolj intimno. In le kje bi lahko ta intima dobila svoj prostor, če ne v samospevu? Pa čeprav zgolj kot parafraza."

Benjamin Virc


Iskalnik

Naša spletna stran uporablja piškotke s pomočjo katerih omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev, izboljšuje in prilagaja uporabniško izkušnjo ter analizira promet. Potrdite, da se strinjate z njihovo uporabo.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za sporočilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list 109/2012, v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati na začetku leta 2013 ter je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
activeHeaderSlide SNG Maribor Začasen piškotek; delovanje uvodne spletne strani SNG Maribor (glava).
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
SNG Maribor Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
_pk_ref
_pk_cvar
_pk_id
_pk_ses
...
Matomo Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Matomo (ex Piwik).
Matomo politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Matomo (opt-out)
_ga
_gid
_gat
_gac_*
Google Analytics Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Google Analytics (orodje za spletne analitične podatke podjetja Google).
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google Analytics / Google Analytics politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Google Analytics (opt-out)
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)

_fbp
c_user
s
xs
presence
datr
ft
lu
sub
lsd
reg_ext_ref
reg_fb_gate
reg_fb_ref
wb
act
_e_3qqF_0
wd
p
...

Facebook Te piškotke nastavi Facebookov vtičnik.
Facebook piškotki in podobne tehnologije
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

SNG Maribor.