5 % popust pri spletnem nakupu za vse predstave in koncerte SNG Maribor!

Skok na vsebino | Skok na meni

Slovensko narodno gledališče Maribor

Torek, 25. oktober 2011
Najava dogodka

Zgodbe iz novih glasbenih svetov

Pozdravni koncert novega umetniškega in glasbenega direktorja Opere

Benjamin Pionnier <em>Foto: Damjan Švarc/SNG Maribor</em>

Benjamin Pionnier Foto: Damjan Švarc/SNG Maribor

press (hi-res)

ZA TAKOJŠNJO OBJAVO

Koncert Simfoničnega orkestra SNG Maribor
Pozdravni koncert novega umetniškega in glasbenega direktorja Opere
Zgodbe iz novih glasbenih svetov

27. in 28. oktober 2011 ob 19.30
Velika dvorana SNG Maribor
Simfonični orkester SNG Maribor
Dirigent Benjamin Pionnier
Koncertni mojster Saša Olenjuk

Program

Samuel Barber Adagio za godala
George Gershwin Porgy and Bess, simfonična slika (prir.: Robert R. Bennett)
Leonard Bernstein West Side Story, simfonični plesi
Prolog (Allegro moderato)
"Somewhere" (Adagio)
Scherzo (Vivace e leggiero)
Mambo (Meno presto)
Cha-Cha (Andantino con grazia)
Meeting Scene (Prizor srečanja) (Meno mosso)
"Cool", fuga (Allegretto)
Rumble (Spopad tolp) (Molto allegro)
Finale (Adagio)

*****

Antonín Dvořák Simfonija št. 9 v e-molu, "Iz novega sveta", op. 95
I. Adagio – Allegro molto
II. Largo
III. Scherzo: Molto vivace – Poco sostenuto
IV. Allegro con fuoco

 

Adagio za godala je delo, ki ga je ameriški skladatelj Samuel Barber (1910–1981) priredil za godalni orkester po drugem stavku svojega Godalnega kvarteta iz opusa št. 11. Barber je priredbo končal še istega leta, kot je napisal kvartet, tj. poleti 1936, ki ga je preživel v Evropi s svojim partnerjem in takratnim sošolcem na filadelfijskem glasbenem konservatoriju Curtis Institute of Music, Gianom Carlom Menottijem. Skladba je bila skupaj s prvim Esejem za orkester prvič izvedena leta 1938 v javnem radijskem prenosu newyorškega Studia 8H v Rockefellerjevem centru, in sicer pod taktirko legendarnega dirigenta Artura Toscaninija, ki je s skladbo gostoval na turneji po Evropi in Južni Ameriki. Občinstvo je delo na splošno sprejelo dokaj pozitivno, kritik Alexander J. Morin pa je Adagio opredelil kot skladbo, "polno patosa in katarzične strasti", ki "le redko pusti suhe oči". Violine uvedejo temo v območju B-dura, tem pa se v umirjenem in komplementarnem ritmu pridružijo še nižja godala. Ritmično gibanje v paralelah je v glavnem utesnjeno zaradi daljših notnih vrednosti, pri tem pa skladatelj uporablja različne metrične sheme, ki vendarle vnašajo nekoliko več svobodnega utripa, kar spominja na floridus (neprekinjeno in ritmično prosto melodijo) gregorijanskega korala. Pretežno melanholična atmosferičnost Adagia, ki naj bi ga navdahnila Vergilova didaktična epska pesnitev Georgika, pri čemer si je skladatelj zamišljal potok, ki se postopoma povečuje v reko, nakazuje primernost dela v sakralne namene. To dokazujejo številne priredbe Williama Stricklanda, ki je partiji osemglasnega zbora dodal tudi orgle, nastalo priredbo pa poimenoval kot Agnus Dei (Jagnje božje). Nespregledljiva dramatičnost Barberjevega Adagia za godala, katerega dinamika se razteza od komaj slišnih pianissimov pa do dih jemajočih gradacij, ostaja še danes intrigantna in zanimiva za marsikaterega elektronskega izvajalca – med slednje, ki so Barberjevo skladbo na novo popularizirali med masovno publiko rave in techno zabav, spadata William Orbit in DJ Tiësto.

Ko je ameriški skladatelj George Gershwin (1898–1937) dve leti pred svojo prezgodnjo smrtjo napisal "ameriško ljudsko opero" Porgy and Bess, kakor jo je sam označil, najbrž ni slutil, kakšen vpliv bo imelo to večplastno glasbenogledališko delo na ameriški vsakdanjik. Že sama po sebi provokativna vsebina opere, ki je nastala po literarni predlogi Edwina DuBosa Heywarda, libretu skladateljevega brata Ire Gershwina in se skoraj v celoti posveča afriškim Američanom, je v tedaj rasno raznolikih, a nestrpnih Združenih državah Amerike, ki jih je tudi po odpravi suženjstva še vedno obremenjevala nerazrešena kulturno-politična dediščina državljanske vojne in rasna neenak(pravn)ost, odkrito izpostavljala življenjsko usodo in nesrečno ljubezensko zgodbo med onemoglim beračem Porgyjem in Bess, ki je dekle robatega pristaniškega delavca, Crowna. Izjemno sugestivna in izpovedna glasba, v kateri se prepletajo vplivi evropske simfonične glasbe (zlasti v orkestraciji), ameriškega jazza in črnske duhovne glasbe, je le šest let kasneje po premierni uprizoritvi, tj. leta 1942, dobila svojo koncertno različico (brez vokalnih partov). Skladateljev dobri prijatelj in pomočnik Robert Russell Bennett je po naročilu Fritza Reinerja, tedanjega dirigenta Simfoničnega orkestra iz Pittsburgha, naredil spretno orkestrirano kompilacijo večine znanih napevov iz omenjene Gershwinove opere. Vendar pa Bennettova priredba ne sledi ustaljenemu zaporedju opere, ampak je bolj sporadični oris najprepoznavnejših melodij, pri tem pa izpušča tudi nekatera subtilnejša mesta, ki so ključnega pomena za razumevanje Gershwinove družbene senzibilnosti in kritičnosti. Ekspresivna arija Summertime se tako pojavi šele po prvi tretjini simfonične slike. A četudi se zdi Bennetov izbor na nek način populističen, je treba vendarle priznati, da lahko le v tem primeru zasledimo spevnejše odlomke, ki jih je Gershwin izločil iz ciklične skladbe Catfish Row Suite, prav tako pa ostaja z izjemo klavirskega parta, ki je bil izločen na Reinerjevo željo, tudi po orkestracijski plati zvest originalu.

Podobno močan vpliv na ameriško popularno kulturo oziroma na oblikovanje kolektivne urbane identitete srednjega razreda ameriške bele družbe je imel muzikal West Side Story (Zgodba z zahodne strani) Leonarda Bernsteina (1918–1990), ki velja za eno najvidnejših ameriških glasbenih osebnosti 20. stoletja. Muzikal, ki ga je možno razumeti tudi kot moderno adaptacijo Shakespearjeve tragedije Romeo in Julija, je nastal leta 1957 po scenariju Arthurja Laurentsa, besedila pesmi je napisal Stephen Sondheim, prvo koreografijo za broadwayski oder pa je izdelal Jerome Robbins. Muzikal je zaradi številnih ponovitev na najrazličnejših koncih sveta doživel nekatere preobrazbe, ki največkrat izhajajo iz definicije jedra konflikta med zaljubljenima mladostnikoma Tonyjem in Mario – ta pripadata različnim kulturnim okoljem –, včasih pa tudi iz glasbene dramaturgije, ki postavlja v ospredje izkustvo lepega v glasbi, zlasti skozi glas in lepo petje (sodobni bel canto). Bernstein je kasneje iz scenske glasbe izdelal devetstavčno orkestrsko suito, ki je primerna za koncertne izvedbe, in jo naslovil kot Symphonic Dances from West Side Story (Simfonični plesi iz Zgodbe z zahodne strani). Posebno funkcijo orisovanja dramske napetosti ima tradicionalna disonanca tritonus, v srednjem veku in renesansi poimenovana kot "hudičev interval", ki ga lahko dojamemo kot najprepoznavnejši melodični postop nemirnega stavka Rumble (Spopad tolp) in Tonyjeve arije Maria, saj izraža notranjo nepomirljivost in ljubimčevo hrepenenje.

Antonín Dvořák (1841–1904) se je ob prihodu v ZDA leta 1892 z zanimanjem lotil preučevanja napevov tamkajšnjih domorodcev (napačno poimenovanih kot Indijanci) in črnskih priseljencev iz Afrike, ki so kot sužnji delali na plantažah bombaža. Ob svojem prihodu v Ameriko je celo "preroško" izjavil, da leži prihodnost glasbe te države v t. i. črnskih melodijah, ki so kasneje močno vplivale na razvoj jazza, bluesa in soula. Dvořákova Deveta simfonija v e-molu, op. 95, imenovana tudi "Iz novega sveta", je nastala po naročilu Newyorške filharmonije, ki jo je tudi prva izvedla 16. decembra 1893 v Carnegie Hall pod taktirko Antona Seidla. Skladatelj sam je še pred prvo izvedbo simfonije pojasnil, v kakšnem smislu je glasba avtohtonih prebivalcev Severne Amerike vplivala na nastajanje štiristavčnega dela. Dvořák je pravzaprav le kongenialno prenesel esenco glasbe domorodcev – kakor jo je seveda sam uspel zaznati – v poznoromantični simfonični stavek in jo skušal razviti in obdelati z vsemi razpoložljivimi sredstvi, tj. s sodobnimi ritmi, kontrapunktom in z niansiranjem orkestrskega kolorita, pri tem pa je udejanjil tudi tendenco k dramatičnosti, o kateri se lahko prepričamo že v uvodnem stavku (Adagio – Allegro molto), ki vpeljuje razširjeno sonatno zasnovo. O drugem pastoralnem stavku (Largo) je avtor povedal, da si ga je zamislil kot skico ali študijo za poznejše delo, bodisi kantato ali opero, ki je potem ni nikoli napisal. Tukaj se Dvořák opira na epsko pesnitev o Hiawathi, legendarnem poglavarju Irokezov, ki je nastala izpod peresa Henryja Wadswortha Longfellowa. Nekatere domneve, da naj bi skladatelj v drugem stavku uporabil temo pesmi Goin' Home (Grem domov) enega od prvih afroameriških skladateljev Harryja Burleigha, so se izkazale kot napačne. S tretjim (skercoznim) stavkom se skozi glavno temo izvabljajo asociacije o indijanskem praznovanju s plesom, v zadnjem (četrtem) stavku pa se ohlapno prepletajo teme in motivi iz vseh prejšnjih stavkov do končne zmagoslavne kulminacije v E-duru. Večina glasbenih zgodovinarjev in poznavalcev Dvořákovega opusa je danes enotnih, da se skladateljeva glasbena percepcija podobnosti med črnskimi melodijami (delavskimi in duhovnimi pesmimi) in domnevno avtentičnimi napevi ameriških domorodcev opira predvsem na zasledovanje diatonične pentatonske lestvice, ki je značilna za omenjeni glasbeni tradiciji; Dvořáku pa je uspelo ustvariti izjemno simfonično delo, ki navdušuje publiko že od svoje praizvedbe naprej in v katerem se posrečeno sprijemajo tako rekoč globalni glasbeni vplivi.

Benjamin Virc

 

Benjamin Pionnier, dirigent

Dirigent Benjamin Pionnier (rojen 1977) je diplomiral iz klavirja in komorne glasbe na Nacionalnem konservatoriju v Nici. Študiral je tudi kontrabas, petje, klarinet, harmonijo in kontrapunkt. Glasbeno pot je nadaljeval s študijem pri znani francoski pianistki Brigitte Engerer, in sicer na Nacionalnem konservatoriju v Parizu. Že v času študija je aktivno deloval kot pianist in komorni glasbenik, pri tem pa je prepotoval večino Evrope in Bližnjega vzhoda. Preden se je odpravil študirat dirigiranje v Veliko Britanijo (je učenec dirigenta Georgea Hursta), kjer je prejel tudi prvo nagrado s pohvalo, je študiral orkestrsko dirigiranje v Franciji. Je tudi nagrajenec dirigentskega tekmovanja v Manchestru (na Royal Northern College of Music). Kmalu po prvih uspehih je prejel številna povabila k sodelovanju pri dirigentskih mojstrskih tečajih po vsej Evropi. Benjamin Pionnier je bil asistent številnih znanih dirigentov, med drugim tudi Jamesa Levina, ki ga je povabil v Metropolitansko opero in Carnegie Hall. Deluje kot korepetitor in asistent za številna gledališča, posveča pa se tudi pianistični karieri. Bodisi kot pianist ali dirigent se je udeležil številnih festivalov, med drugim festivala Pablo Casals, festivala Messiaen, pomladnega festivala v Monte Carlu, dogodka Hong Kong French May, festivala v Ambronayu, festivalov Manca, Musiques au coeur, Pierre Cardin in mednarodnega glasbenega festivala v Macau. Od leta 2006 do 2010 je bil umetniški svetovalec Opere v Nici. Na njegovem repertoarju zasledimo operna dela skladateljev, kot so Gounod (Faust, Romeo in Julija), Rossini (Seviljski brivec), Massenet (Werther), Delibes (Lakmé), Offenbach (Hoffmannove pripovedke, Pariško življenje), Mozart (Don Giovanni, Così fan tutte), Bizet (Carmen, Lovci biserov), Donizetti (Lucia di Lammermoor), Verdi (Macbeth), Puccini (Madama Butterfly), Lehár (Vesela vdova), Debussy (Pelej in Melisanda) in Gluck (Orfej in Evridika). Njegov široki repertoar obsega številna dela za orkester, in sicer od baročnega obdobja naprej – vse do novitet sodobnega časa. Pionnierjeve subtilne interpretacije mu odpirajo številna vrata velikih odrov; nedavno je dirigiral Gounodovo opero Romeo in Julija v koncertni dvorani Čajkovskega ob odprtju francoskega leta v Rusiji, v moskovskem Bolšoj teatru pa je debitiral še z Ravelovo fantazijsko opero L'Enfant et les sortilèges (Otrok in uroki) in z nekaterimi skladbami iz cikla Poslednje štiri pesmi Richarda Straussa. Med nedavnimi uspehi velja izpostaviti tudi operno produkcijo Gounodovega Fausta v Teatru Argentino, ki je požel (tako redko) soglasne pohvale kritikov in publike, ob koncu pretekle sezone (2010/2011) pa je postal umetniški in glasbeni direktor Opere SNG Maribor.


Iskalnik

Naša spletna stran uporablja piškotke s pomočjo katerih omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev, izboljšuje in prilagaja uporabniško izkušnjo ter analizira promet. Potrdite, da se strinjate z njihovo uporabo.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za sporočilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list 109/2012, v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati na začetku leta 2013 ter je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
activeHeaderSlide SNG Maribor Začasen piškotek; delovanje uvodne spletne strani SNG Maribor (glava).
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
SNG Maribor Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
_pk_ref
_pk_cvar
_pk_id
_pk_ses
...
Matomo Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Matomo (ex Piwik).
Matomo politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Matomo (opt-out)
_ga
_gid
_gat
_gac_*
Google Analytics Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Google Analytics (orodje za spletne analitične podatke podjetja Google).
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google Analytics / Google Analytics politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Google Analytics (opt-out)
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)

_fbp
c_user
s
xs
presence
datr
ft
lu
sub
lsd
reg_ext_ref
reg_fb_gate
reg_fb_ref
wb
act
_e_3qqF_0
wd
p
...

Facebook Te piškotke nastavi Facebookov vtičnik.
Facebook piškotki in podobne tehnologije
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

SNG Maribor.