5 % popust pri spletnem nakupu za vse predstave in koncerte SNG Maribor!
Stran za slepe in slabovidne

Skok na vsebino | Skok na meni

Slovensko narodno gledališče Maribor

Sreda, 25. januar 2012
Najava dogodka

4. KONCERT PLUS Mojstri klasike – Mozart

ZA TAKOJŠNJO OBJAVO

V okviru koncertnega cikla PLUS bo v Stari dvorani SNG Maribor v soboto, 28. januar 2012, ob 19.30 na sporedu koncert z naslovom MOJSTRI KLASIKE – Mozart v izvedbi Simfoničnega orkestra SNG Maribor pod taktirko Benjamina Pionniera. Koncert bo usmerjen v iskanje glasbenega ideala dunajskega klasicizma, ki združuje iskriv duh Mozartove glasbene govorice z neposrednostjo umetniškega izraza, ki je dostopen kar se da širokemu glasbenemu občinstvu.

 

4. KONCERT PLUS
Mojstri klasike – Mozart

Stara dvorana SNG Maribor
28. januar 2012 ob 19.30

Simfonični orkester SNG Maribor
Dirigent Benjamin Pionnier

Program

W. A. Mozart Simfonija št. 40 v g-molu, KV 550
Molto allegro
Andante
Menuet: Allegretto – Trio
Finale: Allegro assai

W. A. Mozart Uvertura iz opere Così fan tutte, KV 588
***
W. A Mozart Simfonija št. 38 v D-duru, KV 504, "Praška"
Adagio – Allegro
Andante
Finale (Presto)

Wolfgang Amadeus Mozart (1756–1791) je bil skladatelj, ki se je v zgodovino glasbe zapisal kot neprekosljivi genij dunajskega klasicizma. Glasbeno nadarjenost je Wolfgang izkazoval že v zelo zgodnjem otroštvu, ki ga je preživel v Salzburgu – o tem pričajo številni ohranjeni opisi njegovega očeta Leopolda, sicer violinista in glasbenega pedagoga po rodu iz Augsburga, ki je uspel zaznati dečkov talent in mu dajati optimalne pogoje za nadaljnji razvoj. Mozart naj bi svojo prvo skladbo, Andante v C-duru (KV 1a), napisal pred petim letom, svojo prvo tristavčno simfonijo v Es-duru (KV 16) po vzoru napolitanske sinfonie pri osmih, prvo glasbeno igro Die Schuldigkeit des ersten und fürnehmsten Gebottes – Dolžnost prve in imenitne zapovedi (K 35) in opero Apollo et Hyacinthus (KV 38) pa pri komaj enajstih letih. Številna potovanja in zgodnje koncertne turneje po Evropi, na katerih je z očetom in s starejšo sestro Mario Anno, znano tudi kot Nannerl, navduševal najrazličnejše občinstvo, so dali mlademu Mozartu med letoma 1762 in 1773 številne glasbene impulze. Ti so pomembno oblikovali in vplivali na njegovo nadaljnje umetniško delo, saj je spoznaval različne glasbene stile in tedaj najpomembnejše glasbene tradicije, najsibo italijansko, nemško, francosko ali angleško. Johann Christian Bach (1735–1782), eden od Bachovih sinov, ki je Mozarta spoznal v Londonu leta 1764, je o nespregledljivem talentu čudežnega dečka zaupal njegovemu očetu z laskavimi besedami: "Pri moji veri, gospod, vaš sin je največji skladatelj, kar jih poznam."
Četudi je lahkotnost Mozartovega glasbenega snovanja v marsičem kontrastna njegovi nelahki življenjski usodi, ki jo je večkrat pretresla skladateljeva nepremišljenost, zaletavost, a tudi iskrenost in kljubovanje tako posvetnim kot cerkvenim avtoritetam, pa je iskriv mozartovski duh pustil neizbrisen pečat v kompleksni podobi sodobne evropske glasbe, ki v marsikaterih glasbenih citatih odzvanja tudi v današnjem svetu, pa čeprav je ta vse prepogosto nasičen s hrupom. Na nocojšnjem koncert bomo lahko poleg uverture iz opere buffe Così fan tutte (KV 588) prisluhnili dvema simfonijama, ki sta nastali v poznem Mozartovem umetniškem obdobju – če lahko tako sploh poimenujemo prezgodaj ugaslo življenje umetnika, ki je skorajda kot "anonimus" umrl na Dunaju pri svojih 35 letih –, in sicer štiristavčni Simfoniji št. 40 v g-molu (KV 550) in Praški simfoniji v D-duru (KV 504), ki je nastala decembra 1786 kot znak skladateljeve zahvale praški publiki, in to le nekaj tednov potem, ko je ta z navdušenjem sprejela gostujočo komično opero Le nozze di Figaro (Figarova svatba).
Štirideseta simfonija v g-molu, ki jo preveva tragični ton in intenzivna čustvenost, je bila dokončana v času poletne vročice, okrog 25. julija 1788, najverjetneje na Dunaju, kamor se je Mozart namenil in se ustalil po vrnitvi s potovanja po Evropi, ko je odstopil z mesta dvornega skladatelja salzburškega nadškofa Hieronima Colloreda. Omenjena simfonija spada v sam "pozni" vrhunec Mozartovega opusa in je rezultat izjemno produktivnega trimesečnega obdobja iz istega leta, ko je skladatelj poleg omenjene skladbe napisal še Simfonijo v Es-duru (KV 543) in zadnjo Simfonijo v C-duru (K 551), poimenovano kot "Jupiter". Četudi spremlja "vmesno molovsko simfonijo" nekakšen misterij o njeni prvi izvedbi, ki bi se lahko pripetila bodisi leta 1789 ali 1790, in sicer v Dresdnu, Leipzigu ali Frankfurtu –, pa je njena struktura močno prečiščena, saj skladatelj že z razmeroma skromno a due instrumentacijo dosega bogato zvočno ekspresivnost; štiristavčna zasnova simfonije pa zgledno udejanja dunajski klasicistični kánon, ki ga je vse do pojava Beethovna in njegove vključitve scherza v simfonično formo (začenši z Drugo simfonijo) definiralo ustaljeno zaporedje prvega hitrega in drugega počasnega stavka, ki sta mu praviloma sledila še menuet s triom ter sklepni (hitri) finale.
Posebnost Simfonije v g-molu se odraža tudi v tem, da so vsi stavki – z izjemo menueta s triom, ki izhaja iz ternarne zasnove – komponirani v sonatni obliki; prva "temačna" tema iz prvega stavka, ki je ena izmed najbolj znanih iz simfonične literature, se začne z ostinatno-menjalnim motivom, ki učinkuje kot lamentacija, a se kaj kmalu harmonsko razširi in temperamentno izpelje – najprej na kratko v durovskem, nato pa še na široko v molovskem načinu. Drugi stavek na spodnji medianti (Es-dur) izseva lirično-pastoralni značaj v značilnem šestosminskem metrumu in zagotavlja zaželeno svežino in glasbeno briljanco. Hitri menuet uvaja hemiolski ritem (navidezna menjava metruma zaradi prerazporejenih ritmičnih poudarkov), v triu pa se Mozart poigrava z ustvarjanjem zvočne razlike med godali in pihalno sekcijo, pri čemer svobodno grupira instrumente in ustvarja sveže pastelne zvočne barve. Hitri finale (Allegro assai) se začne s serijo hitro vzpenjajočih se akordnih postopov, ki izrisujejo linijo toničnega trozvoka – omenjeni postop je postal zaradi svojega domnevnega mesta nastanka znan kot "mannheimska raketa". Četudi je sklepni stavek pretežno napisan v zamahu osemtaktnih period, vsebuje tudi kompleksno kontrapunktično (fugatno) izpeljavo, slednja pa hitro najde varen pristan v izhodiščni tonaliteti simfonije, ki uživa svojo priljubljenost predvsem zaradi večplastne zvočne podobe, v kateri se uspešno prepletajo momenti tragičnega, nasilja, strasti in žalovanja z elementi bufoneskne komike in pastorale.
Živahna uvertura h komični operi Così fan tutte, ossia La scuola degli amanti (Takšne so vse, ali Šola za ljubimce) je nastala pred letom 1790 in sledi dvodelni formalni zasnovi sonatnega allegra, ki izhaja iz kontrasta med počasnim uvodom s punktiranim ritmom (prva tema) ter igrivo hitrim odsekom (druga tema), ki spominja na kasnejši beethovnovski skercozni utrip. Mozartu uspe tudi v tem primeru realizirati formalno zahtevo po ponovitvi prvega tematskega sklopa v počasnem tempu – kar se zgodi pred nastopom kode.
Prvi stavek Praške simfonije se začne se uvede s počasnimi postanki in hitrimi lestvičnimi pasažami (kar stori Mozart samo še v dveh drugih simfonijah, in sicer v Linški simfoniji (št. 36) ter v Simfoniji št. 39 v Es-duru. Takšna uvedba glasbene materije v formi sonatnega allegra omogoča po eni strani postopno harmonsko stopnjevanje, po drugi plati pa gosto kontrapunktično tkanje. Nekateri motivi iz prvega stavka spominjajo na uverturo opere Čarobna piščal, zlasti hitrejši odseki, ki so pisani v fugatnem stilu. Poleg tega je nekatere motive citiral tudi Rossini v svoji uverturi opere Seviljski brivec, tematsko-motivično gradivo prvega molovskega dela pa spominja na uverturo iz opere Don Giovanni. Učinki orkestrske igre so v tem poglavju na vso moč podobni: pihala in timpani oblikujejo akord, ki ga godala obigravajo v enakomernih ritmičnih gibanjih. Struktura drugega (počasnega) stavka se znova približuje tipični podobi simfonije iz tega obdobja, čeprav je moč zaslutiti glasbene premike v prid razvoju kontrastnih razpoloženj. Glasbeni tok se zato na trenutke zdi kot harmonično nestabilen, poslušalec pa medtem doživi več polifonih presenečenj. V tretjem sklepnem stavku (Presto) igra pomembno vlogo flavta, saj predstavlja kontrapunkt glavni melodiji v segmentu tematske izpeljave. Takšen glasbeni izraz kaže Mozarta v bolj vihravi luči, ki je že pregovorno značilna za Beethovna in zgodnjeromantično glasbeno stilizacijo; omenjena ugotovitev pa nas lahko upravičeno napeljuje k misli, da bi Mozart – če bi seveda živel dlje – najverjetneje že zaradi izjemne volje do glasbenega eksperimentiranja spontano naredil bistven premik k romantični ekspresivnosti, ki jo današnje glasbene publike cenijo predvsem zaradi iskrenosti in poudarjene težnje k čustvovanju, refleksiji in meditaciji.

Benjamin Virc

Benjamin Pionnier, dirigent
Benjamin Pionnier (rojen 1977) je diplomiral iz klavirja in komorne glasbe na Nacionalnem konservatoriju v Nici. Študiral je tudi kontrabas, petje, klarinet, harmonijo in kontrapunkt. V klavirski igri se je izpopolnjeval pri mednarodno uveljavljeni francoski pianistki Brigitte Engerer. Dirigiranje je študiral najprej v Franciji, nato pa v Veliki Britaniji pri Georgeu Hurstu, Robertu Houlihanu, Denise Ham in Rodolfu Saglimbeniju. Na dirigentskem tekmovanju Royal Northern College of Music je osvojil prvo nagrado za orkestralno izvedbo in prejel podporo omenjene institucije. Kmalu zatem je prejel številna povabila k sodelovanju pri dirigentskih mojstrskih tečajih po vsej Evropi. Benjamin Pionnier je bil asistent številnih znanih dirigentov, med drugim tudi Jamesa Levina, ki ga je povabil v Metropolitansko opero in Carnegie Hall. Kot pianist ali dirigent se je udeležil številnih festivalov, kot so festival Pablo Casals, Messiaen Festival, Festival Ambronay, Manca Festival, Le Printemps des Arts v Monte Carlu, festival Musiques au Cœur, Francoski maj v Hongkongu in mednarodni glasbeni festival v Macau. Od leta 2006 do 2010 je bil umetniški svetovalec Opere v Nici. Njegov repertoar je stilno in žanrsko raznolik, saj obsega dela iz časa baroka pa vse do danes, med drugim tudi klasična glasbenogledališka dela Bizeta, Donizettija, Gounoda, Glucka, Masseneta, Mozarta, Offenbacha, Puccinija, Ravela, Rossinija, Verdija in mnogih drugih. V zadnjih nekaj sezonah je bil dirigent različnih odrskih produkcij, in sicer lirične fantazije Otrok in čarovnije Mauricea Ravela (Bolšoj teater v Moskvi) ter oper, kot so Romeo in Julija Charlesa Gounoda (Opera SNG Maribor), Così fan tutte W. A. Mozarta, Seviljski brivec Gioacchina Rossinija (obakrat na festivalu Musiques au Cœur), Faust C. Gounoda (Buenos Aires), Les contes d'Hoffmann Jacquesa Offenbacha (Državna opera v Singapurju), Pariško življenje J. Offenbacha (Opera v Massyju in Opera v Nici), Orfej in Evridika C. W. Glucka (Opera v Nici). Prav tako je gostoval s številnimi simfoničnimi koncerti v Operi v Avignonu in Narodni operi iz Lorene. Dirigiral je tudi Gounodovi operi Romeo in Julija v prestižni dvorani Čajkovskega, in sicer ob otvoritvi francoskega leta v Rusiji. Med njegovimi prihodnjimi dirigentskimi angažmaji velja omeniti produkcijo oper, kot so Werther, Pelej in Melisanda (La Plata, Buenos Aires), Carmen (Hongkong, Guangzhou), La traviata (Seul), Romeo in Julija (Tokio, Osaka in Nagoja), L'elisir d'amore (Metz), Vesela vdova (Avignon) idr. Na začetku sezone 2011/2012 je postal umetniški in glasbeni direktor Opere SNG Maribor. V mariborski Operi bo dirigiral predstave iz prejšnjih sezon kakor tudi nove produkcije, med drugim Verdijevo Traviato, lirično opero Evgenij Onjegin Petra Iljiča Čajkovskega, Mozartovo opero Don Giovanni, Verdijevi operi Otello in Moč usode (La forza del destino), Donizettijev Ljubezenski napoj in številne simfonične koncerte.


Iskalnik

Naša spletna stran uporablja piškotke s pomočjo katerih omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev, izboljšuje in prilagaja uporabniško izkušnjo ter analizira promet. Potrdite, da se strinjate z njihovo uporabo.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za sporočilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list 109/2012, v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati na začetku leta 2013 ter je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
activeHeaderSlide SNG Maribor Začasen piškotek; delovanje uvodne spletne strani SNG Maribor (glava).
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
SNG Maribor Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
_pk_ref
_pk_cvar
_pk_id
_pk_ses
...
Matomo Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Matomo (ex Piwik).
Matomo politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Matomo (opt-out)
_ga
_gid
_gat
_gac_*
Google Analytics Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Google Analytics (orodje za spletne analitične podatke podjetja Google).
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google Analytics / Google Analytics politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Google Analytics (opt-out)
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)

_fbp
c_user
s
xs
presence
datr
ft
lu
sub
lsd
reg_ext_ref
reg_fb_gate
reg_fb_ref
wb
act
_e_3qqF_0
wd
p
...

Facebook Te piškotke nastavi Facebookov vtičnik.
Facebook piškotki in podobne tehnologije
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

SNG Maribor.