5 % popust pri spletnem nakupu za vse predstave in koncerte SNG Maribor!

Skok na vsebino | Skok na meni

Slovensko narodno gledališče Maribor

Sreda, 14. december 2011
Najava dogodka

3. koncert Simfoničnega cikla Božične radosti

Simfonični orkester SNG Maribor

Simfonični orkester SNG Maribor

press (hi-res)

Benjamin Pionnier

Benjamin Pionnier

press (hi-res)

ZA TAKOJŠNJO OBJAVO

3. koncert Simfoničnega cikla
Božične radosti

16. in 17. december 2011 ob 19.30
Velika dvorana SNG Maribor

Simfonični orkester SNG Maribor
Dirigent Benjamin Pionnier

 

PROGRAM

Engelbert Humperdinck: Uvertura iz opere Janko in Metka (Hänsel und Gretel)

Peter Iljič Čajkovski: Hrestač (suita), op. 71a
I. Miniatura-uvertura
II. Stilni plesi
Koračnica
Ples vile sladkorčice
Ruski ples (Trepak)
Arabski ples
Kitajski ples
Ples piščali
III. Epilog
Valček cvetlic

Charles Gounod: Faust, balet

***********

Otto Nicolai: Uvertura iz opere Vesele žene windsorske

Johann Strauss ml.: Wein, Weib und Gesang (Vino, ženske in pesem), op. 333
Johann Strauss ml.: Éljen a Magyar!, op. 332

Josef Strauss: Pele-mele polka, op. 161

Hector Berlioz: Madžarski marš iz dramatične legende Faustovo prekletstvo, op. 24

Hans Christian Lumbye: Šampanjski galop, op. 14
 

O PROGRAMU

Engelbert Humperdinck (1854–1921) sodi po krivici med manj znane nemške skladatelje pozne romantike in fin de siècla, saj ga je glasbena zgodovina kategorično umestila med vrsto Wagnerjevih epigonov, čeprav je bil prvi skladatelj, ki je prvi utemeljil tehniko govorjenega petja (Sprechgesang) v eni izmed svojih melodram, Königskinder (Kraljevi otroci) iz leta 1897 – omenjeno tehniko je kasneje intenzivno uporabljal Arnold Schönberg, najvidnejši predstavnik in utemeljitelj druge dunajske šole. Čeprav se je Humperdinckov mednarodni skladateljski ugled utrdil šele posthumno, predvsem s produkcijo otroške pravljične opere Hänsel und Gretel (Janko in Metka), ki jo je začel pisati v Frankfurtu leta 1890 na libreto svoje sestre Adelheid Wette (po motivih istoimenske pravljice bratov Grimm), je bil Humperdinck za časa svojega življenja cenjen skladatelj odrskih del in glasbeni pedagog – med drugim mu je bila zaupana tudi glasbena vzgoja Wagnerjevega sina Siegfrieda, saj ga je Wagner kot asistenta povabil k sodelovanju pri prvi uprizoritvi Parsifala v Bayreuthu med letoma 1880 in 1881. Uvertura pravljične opere Janko in Metka, ki je svojo premiero doživela pod taktirko Richarda Straussa leta 23. decembra 1893 v Weimarju, razkriva poteze in glasbeni slog bayreuthskega mojstra, zlasti v orkestraciji, ki postavlja temelje epski glasbeni pripovednosti, prežeti z ljudsko mistiko in pravljično fantazijo. Uvodno pastoralno temo, ki jo prinese trobilna in pihalna sekcija, takoj zatem pa jo prevzamejo godala, skladatelj uporabi tudi v znanem večernem duetu naslovnih junakov (Abendsegen: Abends will ich schlafen geh'n), ko se odpravljata spat v temnem gozdu, saj sta otroka izgubila sled iz krušnih drobtinic, ki naj bi jima pokazala pot domov. Srednji, živahnejši del, ki bi lahko ponazarjal nagajive ukane obeh otrok in čarovnice iz hiške iz ingverjevega biskvita, naglo pretrga umirjen glasbeni tok in nas kakor iz prijetnih sanj predrami v suspenz, naposled pa se v zaključnem delu uverture sklene s sekvenčno obdelavo prve teme, ki zaradi postopne zgostitve instrumentacije pridobiva na zvočnem volumnu in dramskih poudarkih, a se vendarle vrne v varno zavetje umirjene pravljične pastorale.

Baletna mojstrovina Hrestač, ki jo je Peter Iljič Čajkovski (1840–1893) dokončal leta 1892, je doživel svojo prvo uprizoritev v sanktpeterburškem gledališču Mariinski 18. decembra še istega leta, skupaj z opero Jolanta, ki jo je prav tako napisal Čajkovski. In čeprav originalna produkcija v koreografiji Mariusa Petipaja in Leva Ivanova ni doživela velikega uspeha, se je glasba sčasoma le približala občinstvu, k čemur so pripomogle tudi številne privlačne koreografske postavitve (praviloma izven Rusije oziroma nekdanje Sovjetske zveze), zlasti Balanchineova uprizoritev za newyorški Balet, in številne glasbene različice oziroma adaptacije. Med najpopularnejše variante spada tudi orkestrska suita Hrestač (op. 71a), ki jo je Čajkovski že pred baletno praizvedbo zasnoval v treh oblikovnih enotah, in sicer iz Miniature-uverture, zaporedja karakternih plesov (Koračnica, Ples vile sladkorčice, Ruski ples (Trepak), Arabski ples, Kitajski ples, Ples piščali) in finalnega Valčka cvetlic. V dramaturško kompaktni suiti, ki je bila pod skladateljevim vodstvom prvič izvedena 19. marca 1892 pred predstavniki sanktpeterburškega Glasbenega društva, se zgledno povzame kasneje močno razplastena glasbena poanta baleta – z morda edino izjemo iz suite izvzetega grand pas de deux, ki ga po večini plešeta primabalerina in prvi plesalec –, pri tem pa je Čajkovski pokazal vso razpoložljivo mojstrstvo poznoromantične odrske simfonike.

Glasba za balet (poimenovan tudi kot Valpurgina noč, tj. ples čarovnic) iz zadnjega, petega dejanja opere Faust Charlesa Gounoda (1818–1893) simbolizira kulminacijo razuzdanosti in čutnih užitkov, ki jih demon Mefistofeles obljublja učenjaku Faustu, zato ni presenetljivo, da se Gounodova glasbena govorica v mračni molovski tonaliteti zateka k temnim orkestrskim barvam, zlasti k uporabi nižjih trobil in godal v sunkovitih ritmičnih punktacijah. Za plesno sekvenco, ki jo pri opernih produkcijah včasih izpuščajo (bodisi iz konceptualnih, dramaturških ali povsem iz neumetniških, tj. ekonomskih razlogov), je ustvaril samostojno koreografijo tudi George Balanchine, in od takrat se pogosteje izvaja v različnih glasbeno-koreografskih konstelacijah, zaradi zvočne sugestivnosti pa je lahko izvedena tudi kot samostojna koncertna točka.

Drugi del koncerta sestavljajo glasbene miniature in odlomki kompleksnejših glasbeno-scenskih stvaritev, ki so jih skladatelji ustvarili za različne priložnosti. Najprej bomo prisluhnili uverturi opere Vesele žene windsorske (Die lustige Weiben von Windsor), ki jih je po Shakespearjevem izvirniku napisal nemški skladatelj in dirigent Otto Nicolai (1810–1849). Slednji se je v zgodovino glasbe zapisal tudi kot ustanovitelj Dunajske filharmonije (takrat poimenovane Filharmonična akademija), ki je postala avtonomna institucija, kar se je zgodilo leta 1842. Uvertura se lahkotno sprehaja med več glasbenimi motivi, pri tem pa je opazen estetski vpliv skladateljevega sodobnika Felixa Mendelssohna (Bartholdyja), ki je tudi večja instrumentalna dela za simfonični orkester razčlenjeval v manjše periode glede na njihovo kontrastnost, ali pa jih je smiselno razširjal po načelu motivične sorodnosti. Uvertura h komični in fantastični operi, kakor jo je označil sam Nicolai, je nastala leta 1845, in se začenja v umirjenem tonu nižjih godal. A po postopni dinamični gradaciji, ki napoveduje veličastnost, se druga tematska skupina usmeri v lahkotno plesno veseljačenje, ki napoveduje operetno in kasnejši slog dunajske dinastije Strauss.

Johann Strauss mlajši (1825–1899) velja za mojstra plesne glasbe in operetne zvrsti, v kateri po svoji priljubljenosti izstopata opereti Netopir in Cigan baron. Že za časa svojega življenja se je proslavil s svojo glasbo in je avtor več kot petsto valčkov, polk, četvork in drugih plesnih oblik in zvrsti. Predvsem Straussu mlajšemu oziroma "kralju valčka" gre zasluga, da je valček postal nekakšen zaščitni znak cesarskega protokola, pa tudi sicer nepogrešljiv del dunajskega vsakdanjika. Valček Wein, Weib und Gesang, op. 333 (Vino, ženske in pesem), je sestavljen po dramaturgiji glasbene napitnice s počasno introdukcijo – tej sledi slavnostna protokolarna glasba, ki lahko nakazuje prihod monarha, zatem pa še radoživi glasbeni vrhunec v ritmu valčka. Kompozicijska tehnika Straussa mlajšega je zaradi uvajanja več samostojnih tematskih blokov veliko bližja epizodnim nizanjem kot pa dosledni tematski obdelavi, na kar kažejo direktni harmonični preskoki (po navadi s kratkimi modulacijskimi akordi po padajočem kvintnem krogu). Tudi hitra polka Éljen a Magyar (Naj živi Madžarska!), op. 332, in Pele-mele polka (op. 161) Johannovega mlajšega brata Josefa Straussa (1827–1870) sledita omenjenemu načelu, čeprav sta komponirani v silovitem in enovitem zamahu, zaradi česar predstavljata več kot primerno glasbeno razvedrilo ob iztekajočem se letu.

Nocojšnji program zaključujemo s Šampanjskim galopom (op. 14) danskega skladatelja valčkov, mazurk, polk in galopov Hansa Christiana Lumbyeja (1810–1874), katerega kompozicijski stil močno spominja na Straussovega, ter z Madžarsko koračnico francoskega romantičnega skladatelja Hectorja Berlioza (1803–1869), ki je del t. i. dramatične legende Faustovo prekletstvo (La damnation de Faust), op. 24. Dejansko gre za nekakšno predhodnico simfonične pesnitve – Berlioz je tudi sicer kazal močno naklonjenost do literature, v kateri je velikokrat našel glasbeni navdih, pogosto pa je uporabljal tudi citate iz različnih knjižnih del, ki jih je spretno vkomponiral v glasbeno teksturo. Inspiracijo za omenjeno dramatično legendo je našel med prebiranjem prvega dela Goethejevega Fausta, in nastalo je kompleksno delo v štirih etapah (oziroma dejanjih) za štiri pevske soliste, sedemglasni zbor, obsežni otroški zbor in simfonični orkester. Madžarsko koračnico (oziroma Rákóczijev marš), ki ima še danes status nekakšne neuradne madžarske himne in katere avtor je neznan, je Berlioz nekoliko dodelal in jo vključil v program svoje evropske koncertne turneje februarja 1846, ko je nastopil v madžarski prestolnici, šele kasneje pa je temperamentni marš umestil v četrto epizodo dramatične legende, ki je bila premierno izvedena v pariški Opéra-Comique 6. decembra 1846.

V upanju, da vas je prijetno razvedril naš zadnji simfonični koncert v tem letu, vam želimo veliko miru in ljubezni med božičnimi prazniki ter srečno novo leto 2012!

Veselimo se druženja z vami tudi v prihodnje – pustite glasbi, operni in baletni umetnosti, naj vas popelje v nove svetove užitkov, lepote in modrih spoznanj!

Benjamin Virc

BIOGRAFIJA

Benjamin Pionnier, dirigent

Benjamin Pionnier (rojen 1977) je diplomiral iz klavirja in komorne glasbe na Nacionalnem konservatoriju v Nici. Študiral je tudi kontrabas, petje, klarinet, harmonijo in kontrapunkt. V klavirski igri se je izpopolnjeval pri mednarodno uveljavljeni francoski pianistki Brigitte Engerer. Dirigiranje je študiral najprej v Franciji, nato pa v Veliki Britaniji pri Georgeu Hurstu, Robertu Houlihanu, Denise Ham in Rodolfu Saglimbeniju. Na dirigentskem tekmovanju Royal Northern College of Music je osvojil prvo nagrado za orkestralno izvedbo in prejel podporo omenjene institucije. Kmalu zatem je prejel številna povabila k sodelovanju pri dirigentskih mojstrskih tečajih po vsej Evropi. Benjamin Pionnier je bil asistent številnih znanih dirigentov, med drugim tudi Jamesa Levina, ki ga je povabil v Metropolitansko opero in Carnegie Hall. Kot pianist ali dirigent se je udeležil številnih festivalov, kot so festival Pablo Casals, Messiaen Festival, Festival Ambronay, Manca Festival, Le Printemps des Arts v Monte Carlu, festival Musiques au Cœur, Francoski maj v Hongkongu in mednarodni glasbeni festival v Macau. Od leta 2006 do 2010 je bil umetniški svetovalec Opere v Nici. Njegov repertoar je stilno in žanrsko raznolik, saj obsega dela iz časa baroka pa vse do danes, med drugim tudi klasična glasbenogledališka dela Bizeta, Donizettija, Gounoda, Glucka, Masseneta, Mozarta, Offenbacha, Puccinija, Ravela, Rossinija, Verdija in mnogih drugih. V zadnjih nekaj sezonah je bil dirigent različnih odrskih produkcij, in sicer lirične fantazije Otrok in čarovnije Mauricea Ravela (Bolšoj teater v Moskvi) ter oper, kot so Romeo in Julija Charlesa Gounoda (Opera SNG Maribor), Così fan tutte W. A. Mozarta, Seviljski brivec Gioacchina Rossinija (obakrat na festivalu Musiques au Cœur), Faust C. Gounoda (Buenos Aires), Les contes d'Hoffmann Jacquesa Offenbacha (Državna opera v Singapurju), Pariško življenje J. Offenbacha (Opera v Massyju in Opera v Nici), Orfej in Evridika C. W. Glucka (Opera v Nici). Prav tako je gostoval s številnimi simfoničnimi koncerti v Operi v Avignonu in Narodni operi iz Lorene. Dirigiral je tudi Gounodovi operi Romeo in Julija v prestižni dvorani Čajkovskega, in sicer ob otvoritvi francoskega leta v Rusiji. Med njegovimi prihodnjimi dirigentskimi angažmaji velja omeniti produkcijo oper, kot so Werther, Pelej in Melisanda (La Plata, Buenos Aires), Carmen (Hongkong, Guangzhou), La traviata (Seul), Romeo in Julija (Tokio, Osaka in Nagoja), L'elisir d'amore (Metz), Vesela vdova (Avignon) idr. Na začetku sezone 2011/2012 je postal umetniški in glasbeni direktor Opere SNG Maribor. V mariborski Operi bo dirigiral predstave iz prejšnjih sezon kakor tudi nove produkcije, med drugim Verdijevo Traviato, lirično opero Evgenij Onjegin Petra Iljiča Čajkovskega, Mozartovo opero Don Giovanni, Verdijevi operi Otello in Moč usode (La forza del destino), Donizettijev Ljubezenski napoj in številne simfonične koncerte.


Iskalnik

Naša spletna stran uporablja piškotke s pomočjo katerih omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev, izboljšuje in prilagaja uporabniško izkušnjo ter analizira promet. Potrdite, da se strinjate z njihovo uporabo.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za sporočilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list 109/2012, v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati na začetku leta 2013 ter je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
activeHeaderSlide SNG Maribor Začasen piškotek; delovanje uvodne spletne strani SNG Maribor (glava).
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
SNG Maribor Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
_pk_ref
_pk_cvar
_pk_id
_pk_ses
...
Matomo Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Matomo (ex Piwik).
Matomo politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Matomo (opt-out)
_ga
_gid
_gat
_gac_*
Google Analytics Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Google Analytics (orodje za spletne analitične podatke podjetja Google).
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google Analytics / Google Analytics politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Google Analytics (opt-out)
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)

_fbp
c_user
s
xs
presence
datr
ft
lu
sub
lsd
reg_ext_ref
reg_fb_gate
reg_fb_ref
wb
act
_e_3qqF_0
wd
p
...

Facebook Te piškotke nastavi Facebookov vtičnik.
Facebook piškotki in podobne tehnologije
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

SNG Maribor.