5 % popust pri spletnem nakupu za vse predstave in koncerte SNG Maribor!

Skok na vsebino | Skok na meni

Slovensko narodno gledališče Maribor

Torek, 6. december 2011
Najava dogodka

2. koncert Simfoničnega cikla Poklon Brucknerju

ZA TAKOJŠNJO OBJAVO

2. koncert Simfoničnega cikla
Poklon Brucknerju

Koprodukcija Opere SNG Maribor s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija

8. december 2011 ob 19.30, Gallusova dvorana Cankarjevega doma, Ljubljana
9. december 2011 ob 19.30, Velika dvorana SNG Maribor

Dirigent Cristian Mandeal

Solisti
Lana Kos, sopran
Irena Petkova, mezzosopran
Janez Lotrič, tenor
Valentin Pivovarov, bas

Simfonični orkester SNG Maribor
Koncertni mojster Saša Olenjuk

Simfonični orkester RTV Slovenija
Koncertna mojstrica Nadia Tokareva

Zbor Opere SNG Maribor
Zborovodkinja dr. Daniela Candillari

Zbor Akademije za glasbo v Ljubljani
Zborovodja Marko Vatovec

Program

Anton Bruckner: Te Deum za soliste, zbor, orkester in orgle v C-duru, WAB 45
Te Deum laudamus
Te ergo quaesumus
Aeterna fac cum Sanctis
Salvum fac populum
In Te, Domine, speravi
Klemen Karlin, orgle

*****

Anton Bruckner: Simfonija št. 9 v d-molu, WAB 109
Feierlich, Misterioso
Scherzo: Bewegt, lebhaft
Adagio. Langsam, feierlich

O PROGRAMU

Avstrijski skladatelj Anton Bruckner se je rodil leta 1824 v kraju Ansfelden, ki je danes predmestje mesta Linz na Zgornjem Avstrijskem. Njegovi predniki so bili kmetje, rokodelci in učitelji. Dečkov oče je učiteljeval v Ansfeldnu in je bil njegov prvi učitelj glasbe, saj je ta sodila v takratni učni načrt. Mali Anton je bil priden učenec, ki je očetu rad pomagal pri poučevanju manj nadarjenih sošolcev, predvsem pa je veliko raje sedal za orgle. Ljubezen do tega instrumenta je postajala v njem vse globlja in odtlej ga je spremljala skozi vse življenje.

Pri trinajstih je Bruckner izgubil očeta in poslali so ga v bližnji avguštinski samostan  sv. Florijana, kjer je postal "Sängerknabe", "deček pevec". Ob pevski izobrazbi se je intenzivneje začel učiti tudi orgle in violino. Kljub nadarjenosti in šolskemu napredku pa se je mladeničeva mati odločila, da fant nadaljuje družinsko tradicijo in se izšola za učitelja. Poslala ga je v Linz, kjer je odlično opravil vse izpite, postal učitelj in nastopil službo. Z veliko potrpežljivostjo in skromnostjo, ki sta ostali skladateljevi vrlini skozi vse njegovo življenje, je prenašal poniževanja svojega nadrejenega sodelavca. Ko so nekateri vendarle opazili to, za Brucknerja silno težavno razmerje, so našli zanj mesto v bližnjem Kronstorfu, kjer je v dveh letih nastala vrsta pomembnih umetnin, ki so že zelo blizu tistim, ki jih označuje "Brucknerjev slog". Sledilo je deset zadovoljnih in plodnih let v samostanu sv. Florijana, kjer je 1848 Anton Bruckner postal glavni organist, ob tem pa se je nenehno, kar do svojega štiridesetega leta, izobraževal v kompozicijskih veščinah. Pri študiju se je srečal z glasbo Richarda Wagnerja in ko je leta 1865 v Münchnu doživel izvedbo Tristana in Izolde, je postal njegov občudovalec. Leta 1873 si je Bruckner izposloval v Bayreuthu celo srečanje z občudovancem. Wagnerjeva žena Cosima je nerodnega možakarja najprej želela odsloviti – ta je močno vznemirjen in z večkratnim priklanjanjem na pragu hiše vprašal za "mojstra" –, Wagner pa se je zgolj namuznil in Brucknerja vendarle sprejel, kakor govori anekdota.

Tri leta pozneje je umrl Brucknerjev učitelj Simon Sechter in umetnik ga je nasledil kot profesor za teorijo na Dunajskem konservatoriju. To je čas nastanka najpomembnejših Brucknerjevih simfoničnih del, ki so naletela na zelo kontrastne odmeve: vnela se je prava besedna vojna med uglednim kritikom Eduardom Hanslickom, zagovornikom in občudovalcem Brahmsove umetnosti, ter Wagnerjevimi "advokati". Bruckner se je kot častilec slednjega nehote znašel v navzkrižnem ognju – pa tudi sicer je bil v svojem glasbenem slogu zelo drugačen od Brahmsa. Njegova narava je bila umirjena, nikoli agresivna, vselej tiha, zazrta vase in umetnik se nikoli ni kaj dosti oziral na kritike. "Enkrat me imenujejo za norca, drugič mojstra. Naj vpijejo, kolikor hočejo! Če je to, kar pišem, dobro, bo ostalo. Če ni, bo šlo po zlu!" so bile umetnikove besede. Skladatelj se je sprijaznil z usodo in s svojo življenjsko potjo. Vse, kar se je dogajalo okrog njega, je sprejemal z vdanostjo, bil pa je tudi globoko veren in Bogu predan katolik. Svojo slavo Stvarniku je izražal zlasti kot organist, saj je bil znan kot sijajni improvizator na kraljici instrumentov, čeprav ni napisal prav veliko del za ta instrument. Bil pa je odličen pedagog. Orgle so se pri njem učili Hans Rott, Franz Schmidt in tudi Gustav Mahler. Slednji je Brucknerja kot skladatelja izjemno cenil in ga večkrat imenoval kar za "svojega predhodnika, na pol naivneža in na pol boga". Seveda veljajo Mahlerjeve besede zlasti za Brucknerjevih devet simfonij, ki so pomembni mejniki v simfonični ustvarjalnosti konca 19. stoletja in nakazujejo nov glasbeni razvoj predvsem v harmonskem izrazu.

Anton Bruckner je umrl leta 1896 na Dunaju, pokopan pa je v kripti v cerkvi v samostanu sv. Florijana, nedaleč od svojih ljubljenih orgel. V skladateljevem opusu je lepo število sakralnih vokalnih in vokalno-instrumentalnih del: vsaj sedem maš, Te Deum, Psalmi, približno 40 motetov. Vse umetnine so izraz skladateljeve globoke vere in njegovega bogatega duhovnega sveta.

Te Deum (Tebe Boga hvalimo) je od vseh sakralnih del najbližje ljudskemu razumevanju. Delno zato, ker je Bruckner po nekaterih nepreverjenih virih priporočil skladbo izvajati kot zaključek oziroma četrti stavek 9. simfonije, ki je ni utegnil dokončati, zlasti pa zato, ker je Te Deum odlična samostojna skladba posebne kakovosti: jedrnat glasbeni jezik, ki se pojavlja že v njegovih predhodnih mašah, je tu razvit še v večji preprostosti in učinku. Tonaliteta C-dura pa je veljala v obdobju glasbene romantike tudi za elementarni simbol vere. Umetnik je pet ambrozijanskih slavospevov posvetil "Bogu v hvaležnosti, da me je prepeljal skozi toliko tesnob in muk na Dunaju", kot beremo v partituri. Nastala je petdelna svobodna ciklična forma, ki jo lahko označimo z deli ABCBA. Pri tem ne gre za ponovitev tonskega gradiva, temveč za nenehen razvoj in transformacijo tematske materije.

Bruckner je s komponiranjem skladbe začel leta 1881, končal pa jo je tri leta pozneje. Vmes je namreč pisal tudi Simfoniji št. 6 in 7. Leta 1885 je Te Deum natisnil Theodor Rättig, ki je skladatelju plačal 50 guldnov, menda edini honorar za katerokoli Brucknerjevo delo! Maja 1886 so Te Deum prvič predstavili dunajskemu občinstvu pod taktirko Hansa Richterja, zanimivo pa je dejstvo, da je Gustav Mahler na partituri prečrtal "za zbor, soliste, orkester in orgle" in zapisal: "za angelske jezike, za poveličanje nebes, za čista srca in duše, očiščene v ognju!" Kakorkoli že, Te Deum je v svojem bistvu sijajno glasbeno delo in z besedo podprto poveličanje skladateljeve neizpodbitne vere v Boga in hvalnica Stvarniku.

Kar šest let je Anton Bruckner komponiral svojo 9. simfonijo. Nenehno je bil prisiljen prekinjati delo zaradi bolezni in ustvarjalnih kriz. Žal ga je smrt prehitela in tako je pred nami tristavčno delo, ki pa v svoji gradnji deluje zaključeno in hkrati celovito. Vsak stavek nosi svojo veliko težo in izdelan glasbeni značaj, vsekakor dovolj, da prepriča pozornega poslušalca. Stavki so posledica dolgotrajnega skladateljevega iskanja in študija simfonične oblike ter še enkrat povzemajo v zgoščeni obliki najbolj bistvene značilnosti Brucknerjevega sloga, hkrati pa kažejo razvojno harmonsko pot naprej v novo stoletje, kjer bo prevladovala atonalnost, nove tehnike in opuščanje starih modelov forme. Brucknerjeva harmonija se širi do meja totalne kromatike in zanimivo je, da se skladatelj v glavnem vselej vrača v okvire tonalnosti, kot v nekakšen varen pristanek pred "nevarnostjo". Tudi spopadanje z majhnim in najmanjšim tematskim gradivom in ritmičnimi figurami kaže v svoji večplastni kombinatoriki daleč v prihodnost.

Verjetno je bil za Brucknerja predlog, da bi kot četrti stavek izvajali Te Deum, le izhod v sili in dandanes  to prakso uporabljajo le redkokdaj. Na koncertnih odrih slišimo po večini Brucknerjev "Urtext", izvedbo na podlagi originalne partiture. Prva izvedba Simfonije št. 9 pa je bila na Dunaju leta 1903, dirigiral je Ferdinand Löwe.

Monika Kartin

BIOGRAFIJE

Cristian Mandeal je študiral klavir, kompozicijo in dirigiranje na visoki šoli za glasbo v Brasovu in na akademiji za glasbo v Bukarešti. Pozneje se je izpopolnjeval pri Sergiu Celibidacheju v Münchnu in pri Herbertu von Karajanu v Berlinu. Postal je stalni dirigent orkestra v Targu Muresu, filharmoničnega orkestra v Cluju in Bukareštanske filharmonije. Do leta 2002 je bil umetniški vodja simfoničnega orkestra v Haifi in rezidenčni dirigent Haydnovega orkestra v Bolzanu. Med drugim je bil tudi glavni gostujoči dirigent orkestra v Halleju, vodilni dirigent filharmoničnega orkestra Georges Enescu in umetniški vodja Baskovskega simfoničnega orkestra. Dirigiral je orkestrom, kot so Staatskapelle Dresden, Münchenska filharmonija, Simfonični orkester Hessenskega radia, Kraljevi filharmonični orkester iz Liverpoola, Češka filharmonija, Izraelska filharmonija. Med drugim je sodeloval s solisti, kot so Radu Lupu, Maksim Vengerov, Mstislav Rostropovič in Ileana Cotrubas. Cristian Mandeal je nastopil na številnih mednarodnih festivalih, vključno z mednarodnim festivalom Georges Enescu v Bukarešti, Janačkovim festivalom v Ostravi in festivalom v Bloomingtonu v ZDA. Na Edinburškem festivalu je leta 2002 dirigiral Škotskemu simfoničnemu orkestru BBC na prvi britanski izvedbi Enescujeve opere Ojdip. Januarja 2005 je pripravil odlično ocenjeno izvedbo tega dela v operi v Cagliariju.

Sopranistka Lana Kos (rojena leta 1984) se je učila petja na glasbeni šoli v Varaždinu in nadaljevala študij na Akademiji za glasbo v Zagrebu pri Lidiji Horvat Dunjko, izpopolnjuje pa se pod vodstvom Ljudmile Ivanove. Leta 2002 je na Hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu debitirala kot Kraljica noči v operi Čarobna piščal; v isti vlogi je nastopila tudi v ljubljanski Operi. V Cavallijevi operi Pompeo Magno je nastopila na Varaždinskih baročnih večerih. Leta 2003 je zmagala na državnem tekmovanju v Dubrovniku. Sodelovala je pri različnih koncertih opernih arij v Moskvi, Samari, Odesi, Atenah, Liègeu (nastopila je z gruzijskim basistom Paatajem Burčuladzejem) in nastopala na koncertih v Nemčiji, Avstriji in Italiji. V operi Vojna in mir S. Prokofjeva je pod taktirko Mstislava Rostropoviča pela vlogo Nataše Rostove v moskovskem Bolšoj teatru, sodeluje tudi z ansamblom Bavarske državne opere v Münchnu, kjer nastopa v operah, kot so Figarova svatba W. A. Mozarta (kot Barbarina), v Verdijevih operah Ples v maskah, Don Carlos in Nabucco (kot Oscar, Tebaldo oziroma Ana), Bizetovi Carmen (kot Frasquita) in v Wagnerjevi glasbeni drami Parsifal (kot Cvetlično dekle). Na opernem festivalu Wexford je upodobila Gospo Cortese v Rossinijevi operi Pot v Reims v režiji Roberta Recchia. Med prihodnjimi angažmaji velja omeniti nastope v operah Seviljski brivec, Elektra, Macbeth, v novih produkcijah oper Jenůfa in Aida (Bavarska državna opera) ter v Janáčkovi operi Lisička zvitorepka (Nova izraelska opera v Tel Avivu). V vlogi Violette je debitirala v mariborski uprizoritvi Traviate, ki jo je režiral Hugo de Ana, v mariborski Operi pa je pela tudi vlogo Mimì (La bohème) in Giuliette (Hoffmannove pripovedke).

Mezzosopranistka Irena Petkova je zaključila študij petja na glasbenem konservatoriju v Sofiji je in kmalu zatem postala solistka tamkajšnje Državne opere. Vrata za gostovanja po Evropi ji je odprla posebna nagrada na mednarodnem tekmovanju Borisa Hristova. Suvereno obvlada vloge v Mozartovih operah in italijanski repertoar, med drugim je nastopila v naslovni vlogi Bizetove opere Carmen, pa tudi kot Rozina (Seviljski brivec), Adalgisa (Norma), Fenena (Nabucco), Cherubino (Figarova svatba), Suzuki (Madama Butterfly), Stara dama (v Bernsteinovem Kandidu) itd. Nastopa kot koncertna interpretka vokalno-instrumentalnih skladb, tudi po Franciji in Španiji. Debitirala je tudi v veliki dvorani Dunajskega glasbenega društva. V mariborski Operi, katere članica je od leta 2006, je po večini nastopila v operah standardnega repertoarja, kot so Falstaff, Pesnik in upornik, Čarobna piščal, Kandid, Ples v maskah, Nabucco, Norma, Hoffmannove pripovedke, Lakmé (vlogo Malike je interpretirala tudi na Glasbenem festivalu Osaka na Japonskem), Seviljski brivec, Faust, Pikova dama, Netopir, Werther idr.

Tenoristu Janezu Lotriču je preboj v svetovno elito uspel leta 1996 z vlogo Cania (I Pagliacci) v Dunajski državni operi, veliko je nastopal tudi drugod po Evropi in ostalem svetu. Pel je v najprestižnejših opernih hišah, kot so Deutsche Oper Berlin (Manrico, Alvaro, Radames, Canio, Apollo), La Scala (Manrico, Calaf), Rim (Manrico), Teatro Massimo Palermo (Arrigo, Manrico), Covent Garden (Calaf), Opera Bastille (Hoffmann, Arnoldo, Bacchus), Oper Zürich (Manrico, Ernani, Bacchus), Bayerische Staatsoper (Bacchus, Alfedo), Metropolitan Opera (Alfredo), ter v operah v Tokiu (Hoffmann, Bacchus, Otello, Calaf, Radames), Dresdnu (Otello), Bonnu (Paul), Liegeu (Bacchus), Stuttgartu (Apollo), Varšavi (Calaf, Bacchus), Pragi (Hoffmann, Calaf, Manrico), Moskvi (Gala koncert v Bolšoj teatru), Sankt Peterburgu (Ero), Zagrebu (Ero, Juranić, Sokolović, Manrico, Alvaro, Bacchus), Ljubljani (Faust, Manrico, Bacchus, Sobinin) in Pekingu (Cavaradossi). Pel je skupaj z najbolj cenjenimi glasovi opernega sveta, kot so Baltsa, Bumbry, Cosotto, Dessay, Gruberova, Guleghina, Kirschlaeger, Lipovšek, Studer, Urmana, Zajick, Bruson, Burchuladze, Chernov, Furlanetto, Hampson, Nucci, Ramey. Sodeloval je še številnimi mednarodno uveljavljenimi dirigenti, kot so Arena, Bareza, Conion, Lajovic, Oren, Santi, Sinopoli, Stein, Šutej, Thieleman, Viotti, Voltolini, Wildner, Young itd. Med njegove zadnje naštudirane vloge spadajo Herman (Pikova dama Čajkovskega), naslovna vloga Verdijevega Otella in vloga Paula v operi Mrtvo mesto Ericha Korngolda ter Tielemanna v Berlinu ter februarja 2009 v Stuttgartu obnovljena vloga Apolla v Straussovi operi Daphne.

Basist Valentin Pivovarov se je rodil v Kijevu, kjer je študiral solo petje in postal solist v tamkajšnjem gledališču Taras Ševčenko. Udeležil se je številnih mednarodnih tekmovanj in na njih vselej sijajno uspel; med drugim je prejel nagrado M. Glinke, dosegel drugo mesto na tekmovanju Čajkovskega v Moskvi in osvojil zlato medaljo na tekmovanju "Voci Verdiane" v Bussetu. Zaradi izredno prilagodljivega glasu zasledimo v njegovem repertoarju najrazličnejše vloge, kot denimo pomembne Verdijeve vloge v operi Don Carlos, Ramfis v Aidi, Pagano v I Lombardi alla prima crociata (Lombardijci na prvem križarskem pohodu), Zaharija v Nabuccu in Monterone v Rigolettu, pa tudi partije v delih Rossinija, Puccinija, Donizettija in Mozarta. Poje tudi vloge Dona Basilia v Seviljskem brivcu, Collina v La bohème, Raimonda v Lucii di Lammermoor in Commendatoreja v operi Don Giovanni. Pevcu še posebej ustreza ruski repertoar: tako je med drugim pel v operah Musorgskega vlogi Borisa in Pimena v operi Boris Godunov ter vlogo Ivana Hovanskega v operi Hovanščina; v Borodinovem Knezu Igorju vlogo Kana Kočaka, lik Gremina pa v operi Evgenij Onjegin Čajkovskega. V tej zadnji vlogi je Pivovarov z velikim uspehom nastopil v beneškem gledališču La Fenice. Poleg opernega repertoarja se posveča tudi koncertiranju; pel je denimo v Verdijevem Requiemu, s katerim je požel bučen aplavz v pariški dvorani Salle Pleyel, v Stabat Mater in Petite Messe Solennelle G. Rossinija ter v Mozartovem Requiemu.

Zbor Opere SNG Maribor deluje že od povojnega časa naprej, njegova poustvarjalna kvaliteta pa presega zgolj sodelovanje pri opernih oziroma glasbenoscenskih produkcijah, saj se Zbor suvereno osredotoča tudi na samostojne glasbene projekte, ki s svojo tehtnostjo in interpretativno izpovednostjo vedno znova prepričajo vse bolj zahtevno glasbenokritiško javnost. Zbor je od leta 1996 pa vse do leta 2011 deloval pod vodstvom zborovodje, pianista in dirigenta, Roberta Mračka, od konca sezone 2010/2011 pa ga vodi zborovodkinja, skladateljica in pianistka Daniela Candillari. Program zbora obsega številne vokalno-instrumentalne stvaritve, med katerimi lahko zasledimo tako Mozartov kot Verdijev Requiem, Stabat mater Antonina Dvořáka, Haydnov Te Deum, Holstove Planete, Orffovo kantato Carmina Burana, Sonetni venec Lucijana Marije Škerjanca, Simfonijo št. 9 Ludwiga van Beethovna, Brahmsovo Pesem usode, Mahlerjevo Simfonijo št. 8 ali, denimo, sodobno simfonijo Gospodar prstanov Howarda Shorea, ustvarjeno po istoimenski knjižni in filmski trilogiji. Zbor Opere SNG Maribor predstavlja s svojim dolgoletnim delovanjem stalnico glasbenega utripa vokalne glasbe v Mariboru in širši okolici, kar se odraža tudi v prirejanju tako rekoč tradicionalnih božično-novoletnih koncertov, na katerih so bile izvedene številne mednarodne a cappella uspešnice, pa tudi priljubljene in zahtevne zborovske skladbe.

Mešani pevski zbor Akademije za glasbo je študijsko izvajalsko telo, ki deluje v obsegu rednega študijskega programa Akademije za glasbo v Ljubljani, hkrati pa s svojo kvaliteto poskuša dosegati najvišje izvedbene standarde. Združuje študente različnih študijskih smeri: bodoče glasbene pedagoge, pianiste, organiste, skladatelje, dirigente, kitariste, cerkvene glasbenike idr. Vsi so navdušeni pevci, nekateri tudi že zborovodje, ki tudi drugače aktivno sodelujejo v slovenskem zborovskem življenju. Zbor redno nastopa ob različnih priložnostih, prireja bodisi koncerte v organizaciji Akademije za glasbo ali ob kakšnih drugih priložnostih. Sodeloval je z različnimi zbori in orkestri, kot so APZ Tone Tomšič, Viva Brežice, orkester Slovenske vojske, orkester Slovenske policije idr. Zadnji večji projekt je bil lanskoletni Koncert prijateljstva z Riccardom Mutijem v sodelovanju z Zborom zagrebške Akademije za glasbo in z Zborom konservatorija Giuseppe Verdi iz Trsta.


Iskalnik

Naša spletna stran uporablja piškotke s pomočjo katerih omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev, izboljšuje in prilagaja uporabniško izkušnjo ter analizira promet. Potrdite, da se strinjate z njihovo uporabo.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za sporočilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list 109/2012, v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati na začetku leta 2013 ter je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
activeHeaderSlide SNG Maribor Začasen piškotek; delovanje uvodne spletne strani SNG Maribor (glava).
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
SNG Maribor Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
_pk_ref
_pk_cvar
_pk_id
_pk_ses
...
Matomo Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Matomo (ex Piwik).
Matomo politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Matomo (opt-out)
_ga
_gid
_gat
_gac_*
Google Analytics Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Google Analytics (orodje za spletne analitične podatke podjetja Google).
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google Analytics / Google Analytics politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Google Analytics (opt-out)
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)

_fbp
c_user
s
xs
presence
datr
ft
lu
sub
lsd
reg_ext_ref
reg_fb_gate
reg_fb_ref
wb
act
_e_3qqF_0
wd
p
...

Facebook Te piškotke nastavi Facebookov vtičnik.
Facebook piškotki in podobne tehnologije
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

SNG Maribor.