5 % popust pri spletnem nakupu za vse predstave in koncerte SNG Maribor!

Skok na vsebino | Skok na meni

Slovensko narodno gledališče Maribor

Petek, 15. oktober 2021
4. koncert cikla Carpe artem

Moč neznanega

NAJAVA DOGODKA
ZA TAKOJŠNJO OBJAVO

4. koncert cikla Carpe artem
Moč neznanega
18. oktober  2021 ob 19.30
Kazinski dvorani SNG Maribor

Vesna Stanković, violina, Matej Haas, violina, Nejc Mikolič, viola, Neža Papler, viola, Gorazd Strlič, violončelo, Nikolaj Sajko, violončelo

Wolfgang Amadeus Mozart: Godalni kvintet št. 4 v g-molu, K. 516

Arnold Schönberg: Ožarjena noč za godalni sekstet, op. 4

Društvo za komorno glasbo Amadeus v koprodukciji s SNG Maribor pripravlja 4. koncert cikla Carpe artem.

"Očitno skladba ne more biti izvedena, saj ne moremo izvajati tistega, kar ne obstaja" je dejal Arnold Schönberg o svoji skladbi Ožarjena noč, ki jo je Dunajsko glasbeno združenje zavrnilo, ker je vsebovala akord, ki je bil v času njenega nastanka nekategoriziran in zato "neobstoječ". Kot protiutež Schönbergovemu poznoromatičnemu kromaticizmu bomo izvedli čudoviti godalni kvintet Wolfganga Amadeusa Mozarta. Zasedbo bo vodila violinistka Vesna Stanković, koncertna mojstrica orkestra dunajske Volksoper in profesorica na Umetniški univerzi v Gradcu, z njo bomo muzicirali še violinst Matej Haas, koncertni mojster orkestra Philharmonie Salzburg in asistent na ljubljanski Akademiji za glasbo, violist Nejc Mikolič, solo violist orkestra Celovške opere, in člani Simfoničnega orkestra SNG Maribor: violistka Neža Papler in violončelista Gorazd Strlič in Nikolaj Sajko.

O PROGRAMU

Wolfgang Amadeus Mozart je leta 1787 napisal kar dva od šestih godalnih kvintetov za dve violini, dve violi in violončelo. Zasedba godalnega kvarteta z dodatno violo je eden največjih Mozartovih dosežkov v komorni glasbi, saj je zvočna podoba kvinteta z izdatno okrepljenim srednjim registrom polnejša. Z nadgradnjo godalnega kvarteta se je začela valiti snežna kepa vse bogatejših komornih skupin z godali. Vmesna stopnja do godalnega orkestra je tudi Schönbergov sekstet Ožarjena noč.

Mozart je kar nekaj kompozicij ustvarjal v, kot jin in jang, dopolnjujočih se parih. Vredno je omeniti predvsem zadnji dve simfoniji in godalna kvinteta št. 3 in št. 4, slednji je na programu tudi danes. Godalni kvintet št. 3 v C-duru je svetel in bogat med tem ko je kvintet št. 4 v g-molu pretežno temačen, tragičen in včasih tudi malo agresiven. Skupaj veljata za najboljša primera Mozartove glasbe za komorne zasedbe. V godalnih kvintetih je zaznati njegovo izrazito naklonjenost bogatemu zvoku viole, ki zapolni srednji register in tako izrazito prispeva k homogenosti zvoka, hkrati pa ponuja dodatno možnost za umestitev vodilne melodije, kar je s pridom izkoriščal.

Na rokopis Godalnega kvinteta št. 4 v g -molu je Mozart zapisal datum 16. maj 1787. Skladba je tako nastajala v zadnjem obdobju bolezni njegovega očeta, ki je 28. maja istega leta umrl v Salzburgu. V pismih, ki jih je Mozart pisal svojim prijateljem, najdemo sicer precej skope opise, kako se je Wolfgang spopadal z dejstvom, da je oče na smrt bolan, a v pismu prijatelju Gottfriedu von Jacquinu, ki ga je napisal, ko je izvedel za tragično novico lahko preberemo: "Sporočam ti, da sem danes, ko sem se vrnil domov, prejel žalostno novico o smrti ljubljenega očeta. Lahko si predstavljaš, kako potrt sem."

G -mol je pri Mozartu sprožal močne asociacije na anksioznost, obup in spopadanje s tesnobo. Skladno s tonaliteto se prvi stavek, napisan v sonatni obliki, prične z vzdihujočo prvo temo, v kateri je moč zaznati precej vznemirjenosti. Pričakovali bi, da bo 2. tema, v skladu s takrat uveljavljeno sonatno obliko, že ob svojem nastopu v paralelni tonaliteti, B-dur. Mozart to v mostu pred drugo temo nakaže, a v zadnjem trenutku glasbeni tok obrne nazaj v g-mol. Druga tema tako šele v svojem razvoju prinese tranzicijo v B-dur. Za dodatno vznemirjenje proti koncu 2. teme poskrbi še nekaj kromatike in ternarna poddelitev dobe. Izdatna gostota in prepletenost tematskih motivov v izpeljavi skrbi, da vznemirjenost iz ekspozicije ne pojenja. Prav tako lahko nenehno beganje skladateljevih misli zaznamo tudi v reprizi in zaključku prvega stavka.

Menuet, predstavlja v svojem temačnem razpoloženju in agresivnih akordih na lahko dobo takta, ki jim sledi pavza na težko, drastičen odmik od plesnega stavka baročne suite. Srednji del, trio, z odmikom v dur prinese manjše olajšanje, odgrne zaveso in nekaj žarkov prodre v sicer temen zvočni prostor. Kot pa je za to glasbeno obliko značilno, ta svetloba hitro ugasne in stavek se konča s ponovitvijo temačnega prvega dela.

Tretji stavek, Adagio ma non troppo v Es-duru, je nežna pesem dušenih strun, ki je kljub začetku v duru vseeno zelo izrazito žalostna. Pomenljiv je tudi komentar Petra Iljiča Čajkovskega, mojstra izražanja čustev v glasbi,: "Nihče ni znal tako dobro v glasbi interpretirati občutka neutrudne in neutolažljive žalosti." Melanholična in hrepeneča prva tema, zgrajena na enostavnem, kratkem motivu, je Izrazito izpovedna in redko katerega poslušalca pusti ravnodušnega. Padajoča druga tema v violini s protismernimi odgovori v violi poskrbi za malo dramatičnosti, a v nadaljevanju druge teme isti duet to dramatičnost umiri in ostane le žalost.

V začetku četrtega stavka Mozart v zadržani atmosferi nerazrešenih napetosti nadaljuje z žalostjo prejšnjega stavka. Neobičajno za klasicističnega skladatelja, da bi zaporedoma nanizal dva karakterno tako podobna stavka, a vse kaže na to, da se bo godalni kvintet zaključil enako melanholično, kot se je, po začetni vznemirjenosti in agresivnosti, razvil tretji stavek. Zgodi pa se nepričakovano. Po dolgem in počasnem uvodu na mestu, kjer bi pričakovali ponovitev počasne teme, Mozart vse preseneti z živahnim rondojem, ki se ga temačnost prejšnjih stavkov ni dotaknila. Poskočna melodija v duru se izmenjuje z vmesnimi epizodami, ki ves čas vzdržujejo veselo razpoloženje. S svojo iznajdljivostjo, mojstrstvom in čarobnostjo je Mozart še enkrat več dokazal, koliko možnosti ponuja oblikovno sicer zelo predvidljiva klasicistična glasba.

Tako kot nas Mozartova veličastnost vedno znova prevzame in ne pušča ravnodušnih, tudi veličina skladateljskega uma Arnolda Schönberga že več kot sto let buri duhove profesionalnim glasbenikom, muzikologom in nenazadnje tudi običajnim poslušalcem. Že iz pozornosti, ki mu jo, vse od smrti julija 1951, namenjajo z analizami in razpravami, bi lahko sklepali, da je pred nami glasbeni genij, ki mu v svetu glasbe ni para. Kompleksnost Schönbergovega intelekta in močne osebnosti vedno znova sprožata nasprotujoča si stališča, a vsem je skupno dejstvo, da ni bil le skladatelj z obrtniško izpopolnjeno kompozicijsko tehniko in brezmejno domišljijo, temveč tudi priznan glasbeni teoretik, učitelj, libretist in slikar. Če ob vseh dejstvih v obzir vzamemo še, da je izhajal iz judovske družine nižjega družbenega sloja in se ni univerzitetno izobraževal, nam lahko hitro postane jasno, da so njegov pogum, moč in neomajna samozavest sprožili tektonske premike v glasbenem izražanju in konec koncev tudi samemu dojemanju sprememb, ki jih je prinesla njegova glasba v začetku 20. stoletja.

Schönbergova skladateljska pot se je začela še preden je dopolnil devet let. Pisal je krajše skladbe za dve violini, ki jih je nato izvajal skupaj s svojim učiteljem. Kaj hitro je dvema violinama dodal še violo, ki jo je igral njegov sošolec, in začele so nastajati skladbe za trio. Večji vpliv na Schönbergovo mladostniško ustvarjanje je imel Oskar Adler, ki je skladatelja vzpodbudil, da se je naučil igrati na violončelo in iz tria sta oblikovala godalni kvartet. Zadnji dan leta 1889 je Schönbergu umrl oče. Čez kakšno leto mu tako ni preostalo nič drugega, kot da se zaposli in tako pomaga preživljati družino. Ta drastična sprememba je mladega Schönberga skoraj povsem odvrnila od glasbenega ustvarjanja, a prinesla tudi nekaj dobrega za njegov nadaljnji razvoj. Schönberg se je kot čelist pridružil amaterskemu orkestru Polyhymnia, ki ga je vodil mlad, a zelo nadarjen dirigent in skladatelj Alexander Zemlinsky. Hitro sta se spoprijateljila in kmalu za tem je Zemlinsky Schönberga že poučeval harmonijo, kontrapunkt in kompozicijo. Plod njunega prijateljevanja in sodelovanja je bilo več inštrumentalnih skladb, navdahnjenih s slogom Johannesa Brahmsa. Leta 1897 je tako nastala tudi prva Schönbergova javno izvedena skladba, Godalni kvartet v D-duru, ki je pri zahtevnem dunajskem občinstvu naletela na dober odziv in tako so še naslednji dve leti skladbo redno izvajali. Druženje dveh prijateljev je privedlo tudi do ljubezenske zgodbe med Schönbergom in Mathildo Zemlinsky, sestro Alexandra Zemlinskega. Leta 1901 je postala Schönbergova žena in nato tudi mati dveh otrok.

Godalni sekstet Ožarjena noč je prva programska glasba za komorno zasedbo godal. Nastala je leta 1899, leto po tem, ko je Arnold Schönberg prišel v stik s pesniško zbirko nemškega simbolističnega pesnika Richarda Dehmela, Weib und Welt (Ženske in svet), katere del je tudi pesem Verklärte Nacht (Ožarjena noč). Schönberg je do potankosti sledil vsebinskim in oblikovnim izhodiščem, ki jih je postavil Dehmel. Oblikovno je skladba tako sestavljena iz petih delov, ki si sledijo v shemi ABACA. A del je nekakšen refren, v katerem nam tretjeosebni pripovedovalec naslika jasno, z luno ožarjeno noč, v kateri se sprehaja zaljubljen par. V B delu spregovori žena, ki svojemu ljubimcu zaupa, da nosi otroka drugega moškega, ki pa ga ne ljubi. Razmišlja o grehu, nesreči ter hrepenenju po življenju s smislom, veseljem in materinstvom. V C delu sledi odziv moža, ki, v nasprotju z normami takratnega časa, ženo skupaj s tujim otrokom sprejme kot luč, ki je razsvetlila njegovo življenje. Še nerojenega otroka sprejme za svojega. Pesem lahko razumemo kot praznovanje novega življenja s katerim sta moški in ženska radikalno spremenila družbeno sprejete norme. Tako lahko opredelimo tudi sam skladateljev slog, ki nakazuje spremembe v glasbenem izražanju, ki so sledile prelomu stoletja. Ožarjena noč tako predstavlja nekakšen most med tonalno glasbo, ki jo je Schönberg pisal pred letom 1899 in atonalno glasbo, ki jo je razvil v začetku dvajsetega stoletja. Tako kot sta ženska in moški presegla moralne tabuje meščanstva 19. stoletja, da bi oblikovala novo skupnost, je Schönberg s spretnim in drznim razvijanjem glasbenih idej ustvaril ne le glasbeno ogledalo pesmi, ampak nov ton slikanja liričnega razpoloženja. Vsebina pesmi, pravzaprav pesem sama, v Wagnerjanskem obziru postane metafora tega, kar lahko glasba do obisti, brez posredovanja jezika, izrazi v trenutku. Schönberg je ta izraz dosegel z uporabo Brahmsovih tehnik variiranja in razvijanja glasbenih idej – tem, ki predstavljajo žensko, moškega in pripovedovalca. Na ta način ni izrazil le vsebine pesmi, ampak, na zelo poglobljeno, tudi samega sebe. "Glasba izžareva vzgib, ki so ga vaše pesmi vzbudile v meni," je o vplivu pesmi na svojo kompozicijo dejal skladatelj. S tem delom je Schönberg vsaj sam pri sebi rešil dlje trajajoči konflikt med dunajskimi glasbeniki – čigava glasba je naprednejša, Brahmsova ali Wagnerjeva. Konservativni programski odbori so zavirali umestitev skladbe na koncertne sporede. Sporna jim je bila programske vsebine skladbe, prav tako pa niso razumeli naprednega kompozicijskega pristopa in uporabe do takrat neopredeljenih akordov. Ožarjena noč je tako svojo prvo izvedbo dočakala šele leta 1902, ko jo je tudi javnost precej ostro zavrnila. Ob današnjem pogledu na Schönbergov opus pa lahko z gotovostjo trdimo, da je skladba postala najbolj priljubljeno skladateljevo delo, ki se pogosto uvršča na programe komornih koncertov in tudi orkestrskih (leta 1917 je Schönberg skladbo orkestriral za godalni orkester in nato leta 1942 revidiral).

Peter Novak Smolič

BIOGRAFIJE

Vesna Stanković je profesorica violine na Univerzi za umetnost v Gradcu in koncertna mojstrica orkestra Wiener Volksoper. Rojena je v Beogradu, študirala je pri Szymonu Goldbergu na Curtis Institute of Music, Philadelphia in na Julliard School v New Yorku. Že v bivši Jugoslaviji in ZDA je prejela številne nagrade. Leta 1996 je bila finalistka na tekmovanju Čajkovski v Moskvi. Bila je koncertna mojstrica Dunajskega komornega orkestra in članica Evropskega komornega orkestra. Kot solistka redno nastopa v najpomembnejših glasbenih centrih po Evropi.

Violinist Matej Haas je študiral na Mozarteumu v Salzburgu v razredu Igorja Ozima in na akademiji v Baslu v razredu R. Schmidta. Je nagrajenec številnih mednarodnih tekmovanj v Sloveniji, Italiji, Avstriji in na Hrvaškem ter dobitnik Škrjančeve nagrade. Je koncertni mojster v Philharmonie Salzburg, Bayerische Kammerphilharmonie in komornem orkestru Ljubljanski solisti ter iskan komorni glasbenik. Igra v švicarskem kvartetu Verus, redno sodeluje s slovitim Reinhardom Goeblom, saj se rad posveča baročni in galantni glasbi 17. In 18. stoletja. Kot solist je izvedel Brahmsov violinski koncert z orkestrom Philharmonie Salzburg.

Violist Nejc Mikolič je diplomiral v Ljubljani pri profesorju Miletu Kosiju, izobraževanje je nadaljeval na Univerzi na Dunaju pri profesorju H. P. Ochsenhofru. Med študijem v Ljubljani je za solistične in komorne dosežke prejel dve Prešernovi nagradi. Bil je član Mladinskega orkestra Gustav Mahler ter solo violist v Orchestre Akademie Ossiach in v orkestru Pur-Pur. Udeležil se je seminarja v Trenti pri dunajskih filharmonikih in bil izbran za solistični in komorni nastop na zaključnem koncertu v znamenitem Musikvereinu na Dunaju. Zaposlen je bil v orkestru Slovenske filharmonije, kot solo violist je redno sodeloval tudi z orkestrom ljubljanske opere, od marca 2017 pa je zaposlen kot solo violist v Orkestru celovške opere.

Neža Papler se je pri sedmih letih najprej začela učiti violino v radovljiški glasbeni šoli, potem pa je šolanje nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu prof. Jerneja Brenceta, pri katerem se je učila violo. Od leta 2012 violo študira na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu, sprva v razredu prof. Matthiasa Maurerja, od leta 2014 pa v razredu prof. Christiana Eulerja, pri katerem je magistrirala leta 2020.

Neža je bila finalistka mednarodnega tekmovanja za violo na Festivalu Bled (2011), dvakrat pa je prav tako prejela prvo nagrado in zlato plaketo na tekmovanju Temsig (2012 in 2015). Poleg solističnih recitalov v Ljubljani in Mariboru je kot solistka nastopila tudi z orkestrom Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana in orkestrom Univerze za glasbo v Gradcu. Redno se je izpopolnjevala tudi na mojstrskih tečajih priznanih profesorjev (Vasilij Meljnikov, Stephan Görner, Ida Bieler, Priya Mitchell, Nobuko Imai).

Gorazd Strlič je diplomski in specialistični študij zaključil na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu profesorja Cirila Škerjanca. Je dobitnik Klasinčeve nagrade in študentske Prešernove nagrade. Dosegel je številne vrhunske rezultate na mnogih državnih in mednarodnih tekmovanjih. Redno sodeluje na festivalih (Festival Ljubljana, Festival Stična, Glasbeni september, Festival Lent, Festival Maribor). Veliko časa posveča komorni igri v zasedbah Spiri Art in Trio Maribor. Zaposlen je kot prvi violončelist Simfoničnega orkestra SNG Maribor.

Več informacij
www.carpeartem.eu
info@carpeartem.eu
Nikolaj Sajko
041 866 171


Iskalnik

Naša spletna stran uporablja piškotke s pomočjo katerih omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev, izboljšuje in prilagaja uporabniško izkušnjo ter analizira promet. Potrdite, da se strinjate z njihovo uporabo.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za sporočilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list 109/2012, v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati na začetku leta 2013 ter je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
activeHeaderSlide SNG Maribor Začasen piškotek; delovanje uvodne spletne strani SNG Maribor (glava).
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
SNG Maribor Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
_pk_ref
_pk_cvar
_pk_id
_pk_ses
...
Matomo Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Matomo (ex Piwik).
Matomo politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Matomo (opt-out)
_ga
_gid
_gat
_gac_*
Google Analytics Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Google Analytics (orodje za spletne analitične podatke podjetja Google).
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google Analytics / Google Analytics politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Google Analytics (opt-out)
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)

_fbp
c_user
s
xs
presence
datr
ft
lu
sub
lsd
reg_ext_ref
reg_fb_gate
reg_fb_ref
wb
act
_e_3qqF_0
wd
p
...

Facebook Te piškotke nastavi Facebookov vtičnik.
Facebook piškotki in podobne tehnologije
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

SNG Maribor.