Kekec

Otroški balet po motivih pripovedk Josipa Vandota

NAJAVA DOGODKA
ZA TAKOJŠNJO OBJAVO

Avtorski projekt Edwarda Cluga in skupine Katalena
Kekec

Otroški balet po motivih pripovedk Josipa Vandota
Petek, 7. september 2018, ob 17. uri

Koncept in koreografija Edward Clug
Soavtor koncepta Boštjan Narat
Glasba Katalena

Scenografija Marko Japelj
Kostumografija Leo Kulaš
Oblikovalec luči Tomaž Premzl
Asistent koreografa Sergiu Moga

Predstava je posvečena stoletnici slovenskega baleta.

Letos mineva sto let, odkar je v mladinskem listu Zvonček prvič izšla povest Kekec na hudi poti Josipa Vandota. V slovenski literaturi edinstveni junaški lik Kekca (Mežnarčevega Gregca), ki je nekaj desetletij pozneje doživel kar tri filmske upodobitve v režiji Jožeta Galeta, s svojim pogumom in bistrimi domislicami še danes navdušuje mlade generacije bralcev in gledalcev.

Ob naglo približajočima se stoletnicama slovenskega baleta in Slovenskega narodnega gledališča Maribor smo se odločili uprizoriti baletno predstavo Kekec, ki ni namenjena zgolj najmlajšim, ampak prav vsem mladim po srcu.

Koreograf baletne predstave, Edward Clug, je v sodelovanju s priznano slovensko skupino Katalena ter z njenim vodjem in soavtorjem koncepta, Boštjanom Naratom, uporabil priljubljeno Vandotovo povest kot čarobni portal, skozi katerega bodo najmlajši gledalci na pragu letošnje jeseni v izvrstni družbi mariborskih baletnih solistov in ansambla prvič stopili v čudoviti svet plesnega gledališča.

Zasedba

Kekec - Ionut Dinita, Filip Jurič
Teta Pehta - Klavdija Stanišič, Olesja Hartmann Marin, Branka Popovici
Mojca - Catarina de Meneses, Mirjana Šrot, Vanja Vitman
Rožle - Alexandru Pilca, Jan Trninič
Volk, Pehtin pes - Yuya Omaki, Filip Jurič
Mojčina mama in oče - Hristina Stojčeva, Sytze Jan Luske
Vaščani, Kravice - Vanja Vitman, Branka Popovici, Hristina Stojčeva, Satomi Netsu, Mirjana Šrot, Sytze Jan Luske, Aleks Šišernik, Mircea Golescu, Jan Trninič

AKREDITACIJE
Uredništva prosimo, da Službi za odnose z javnostmi posredujete prošnje za akreditacijo novinarjev, ki bodo poročali o predstavi.

Fotografije za medije so na voljo v spletnem medijskem središču
http://www.sng-mb.si/fotografije-za-medije/kekec_hires/

Biografije ustvarjalcev baletne predstave

Edward Clug

Ko se je vpisal na Nacionalno baletno šolo v romunskem mestu Cluj-Napoca, je v umetnosti že kot desetletni otrok videl izhod iz primeža represij Ceausescujeve diktature. Po težavnih letih v času šolanja je leta 1989 dokončno padel komunistični režim. Dve leti zatem, leta 1991, je Edward Clug zaključil baletno šolanje, že septembra istega leta pa je svojo srečo preizkusil v Slovenskem narodnem gledališču Maribor, kjer je dobil svoj prvi angažma baletnega plesalca prav v času, ko se je Slovenija podajala na pot samostojne države. V SNG Maribor je spoznal znanega slovenskega gledališkega režiserja Tomaža Pandurja, s katerim je začel sodelovati v njegovih avantgardnih gledaliških produkcijah, najprej kot plesalec, nato pa kot koreograf. Ko je Pandur opazil umetniški potencial mladega koreografa, ga je povabil, naj za gledališki spektakel Babilon (uprizorjen leta 1996 v Drami SNG Maribor) ustvari avtorsko koreografijo. Po svoji prvi koreografski izkušnji se je Clug podal na povsem novo pot umetniškega ustvarjanja. Že leta 1998 skupaj s soplesalko Valentino Turcu ustvari svoj prvi neodvisni koreografski projekt Tango v sodelovanju s kostumografom Leom Kulašem in scenografom Markom Japljem, ki postaneta njegova stalna umetniška sopotnika. Clugovi ekipi se leta 2008 pri ustvarjanju projekta Prêt-à-porter pridruži še priznani slovenski skladatelj Milko Lazar, s katerim sta v zadnjem desetletju ustvarjala izjemen opus avtorskih predstav. Leta 2003 je tedaj na novo imenovani direktor SNG Maribor, Danilo Rošker, imenoval Edwarda Cluga za umetniškega direktorja mariborskega Baleta, ki se je pod njegovim vodstvom začel značilno usmerjati v nov umetniški izraz in estetske tokove. Leta 2005 je na glasbo priljubljene skupine Radiohead ustvaril nov avtorski projekt Radio & Juliet, ki je postal pravi mednarodni hit, s katerim je Clug pritegnil veliko pozornosti, obenem pa je mariborski Balet s številnimi gostovanji v tujini in udeležbami na mnogih prestižnih festivalih postajal vse bolj pomembno poustvarjalno telo tudi v širšem mednarodnem prostoru. Balet SNG Maribor je v tem času gostoval in predstavil Clugove koreografje na festivalih in prizoriščih, kot so Jacob's Pillow Dance Festival (ZDA), Zvezde belih noči (Marijinsko gledališče v Sankt Peterburgu), Festival of Firsts (Pittsburgh, ZDA), Arts Festival (Singapur), Biarritz Festival (Francija), O Boticário na Dança (Brazilija), Dance Festival (Tel Aviv), Sintra Festival (Portugalska), Festival des Arts de Saint-Sauveur (Kanada), Mednarodni plesni festival (Seul, Južna Koreja), Teatro Piccolo (Milano), Dance Open Festival (Sankt Peterburg), ansambel pa je gostoval tudi na Nizozemskem, v Italiji ter v državah nekdanje Jugoslavije. Po večletnem uspešnem sodelovanju je Clug spletel močne umetniške vezi z mednarodno uveljavljenimi baletnimi sestavi, še posebej s Stuttgartskim in z Züriškim baletom, za katera je že ustvaril vrsto uspešnih predstav. V zadnjih letih je Clug začel sodelovati z znamenitim Nizozemskim plesnim gledališčem (NDT), kjer je ustvaril kar dva projekta za njegov umetniški in poustvarjalni podmladek NDT II, septembra 2017 pa koreografsko noviteto Proof za NDT I. K ustvarjanju novih koreografij so Cluga povabile različne baletne ustanove, kot so Kraljevi flamski balet, Narodni balet iz Lizbone, Station Zuid Company, Balet HNK Zagreb, Balet HNK Reka, Narodni balet iz Bukarešte, Aalto balet iz Essna, Bitef Dance Company iz Beograda, Graz Tanz, Ukrajinski narodni balet iz Kijeva, Državni balet na Gärtnerplatz iz Münchna, Augsburški balet, Hessenski balet iz Wiesbadna ter Zahodnoavstralski balet iz Pertha. Clugova koreografska uspešnica Peer Gynt je v januarju 2018 doživela novo postavitev v Baletu Dunajske državne opere, med prihodnjimi angažmaji v tem letu pa velja omeniti še praizvedbo baletne novitete Faust 28. aprila 2018 v Züriški operi ter novembrsko premiero baleta Petruška v moskovskem Bolšoju. Edward Clug je za svoje umetniške dosežke prejel več državnih in mednarodnih nagrad, med drugim nagrado Prešernovega sklada leta 2005, Glazerjevo listino (leta 2008), v letu 2017 pa je bil nominiran za prestižno mednarodno nagrado "Benois de la danse". Med najvidnejšimi Clugovimi uspehi v zadnji sezoni velja izpostaviti njegovo postavitev baleta Peer Gynt za Dunajski državni balet in premiero baleta Faust v Züriškem baletu, novembra letos pa bo premiero doživela tudi Clugova nova koreografija baleta Petruška na glasbo Igorja Stravinskega v moskovskem Bolšoj gledališču.

Katalena

Kot je zapisala etnomuzikologinja in novinarka Katarina Juvančič, "lahko v poglavju sodobne slovenske popularne glasbe Kataleno označimo za nič drugega kot fenomen. Zgodba te mestne legende se je začela leta 2001 v idilični vasici na jugovzhodu Slovenije, kjer je šest entuziastov odkrilo arhivski folklorni material in pomladilo njegovo zarjavelo podobo z art rock, funk, jazz in blues primesmi ter z njihovo osebno noto mladostnega pogleda, ki je bil ravno toliko filozofski, kot je bil glasbeni. Kombinacija najboljše slovenske tradicionalne glasbe, skrbno izbrane iz arhivov, pesmaric in starih vinilnih plošč s trdnimi rock ritmi, funk nabojem ter z zavidanjem vrednimi aranžmaji je naredila unikaten post-folk rock stil, ki predstavlja glasbeno zapuščino slovenskih regij v povsem novi luči. Vse skupaj je z dinamičnimi in poživljajočimi električnimi inštrumenti, ki božajo očarljivo petje, preneseno na oder v plesni in glasbeni nastop, ki očara tudi glasbeno najbolj razvajena ušesa. Katalena - vsekakor najbolj navdihujoč glas slovenske folk glasbe 21. stoletja."

Začetek delovanja zasedbe Katalena je vezan na glasbeno delavnico, ki se je dogajala v poletnih mesecih leta 2001 v belokranjski vasi Črmošnjice. Iz delavnice - ta je bila v osnovi zamišljena kot enkraten glasbeni projekt - pa se je kaj kmalu razvila v redno delujočo zasedbo. Skupina Katalena se ukvarja z ljudsko glasbeno zapuščino slovenskega prostora, vendar dediščine ne razume zgolj kot vir, pač pa poskuša skozi glasbo in besedila vzpostavljati dialog s preteklostjo ter na ta način premišljati lastno vpetost v prostor, čas, skupnost ter njeno zgodovino in sedanjost.

V sedemnajstih letih svojega delovanja je skupina izdala sedem albumov: (Z)godbe (ZKP RTV Slovenija), Babje leto, Kmečka ohcet in Cvik cvak! (Dallas records) ter Noč čarovnic, Enci benci Katalenci in Človek ni zver (Založba Pivec). Albumi so bili praktično brez izjeme deležni izjemno pozitivnih odzivov javnosti in kritike, podobno pa velja tudi za koncertno aktivnost, ki je bila v vsem tem času zelo intenzivna. Poleg praktično vseh pomembnejših festivalskih, koncertnih in klubskih odrov v domovini je Katalena redno nastopala tudi v tujini, koncertna pot jo je tako ponesla v ZDA, Francijo, Nemčijo, Izrael, Italijo, Madžarsko, Hrvaško, Švico, Češko, Bolgarijo in Avstrijo.

Posebej zanimivo poglavje v zgodovini skupine Katalena predstavlja sodelovanje z Valentino Turcu in Edwardom Clugom - oba sta med drugim tudi Prešernova nagrajenca - ter baletnim ansamblom SNG Maribor. V letu 2005 je Katalena sodelovala na osrednji prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku, kjer je v režiji Edwarda Cluga izvedla kulturni program z naslovom Povodni mož ali ženska na robu kopalne kadi. Ves čas se je razvijala tudi kreativna vez s plesalko in koreografinjo Valentino Turcu, ki je ustvarila več krajših koreografij na glasbo skupine Katalena, vse skupaj pa je doživelo svoj vrhunec in preplet v projektu Špic cvak!, ki so ga Katalena skupaj z omenjeno koreografinjo in koreografom ter vrhunskim baletnim ansamblom SNG Maribor leta 2009 postavili na oder Gallusove dvorane Cankarjevega doma v Ljubljani. Sodelovanje z Edwardom Clugom je znova oživelo leta 2018, ko je skupina Katalena ustvarila glasbo za njegovo baletno pravljico Kekec.

Posebnost skupine Katalena je tudi dejstvo, da so njeni člani izredno ustvarjalni in aktivni tudi izven njenih okvirov. Tako so v vsem tem času v raznih navezah sooblikovali kopico gledaliških predstav, filmskih, literarno-glasbenih in plesnih projektov, sodelovali z mnogimi znanimi slovenskimi glasbeniki in skupinami (Neca Falk, Terra folk, Melodrom, Bast, Chris Eckman ...) ter s svojimi zasedbami (Tango Apasionada, Narat, The puzzled, Patty Diphusa ...) ustvarjali glasbo izven okvirov matične zasedbe. Del vsega tega so uspešno prepletli na koncertu (Z)godbe ob Kataleni, ki je jeseni 2013 več kot štiri ure navduševal polno Katedralo ljubljanskega Kina Šiška. Ko pa govorimo o delu in dosežkih posamičnih katalencev, ne moremo mimo nagrade Prešernovega sklada, ki jo je za svoje glasbeno delo leta 2017 prejel Boštjan Gombač.

Gledališka dejavnost članov in članic Katalene je izjemno bogata in raznolika. Štetja predstav, pri katerih so v različnih vlogah sodelovali, se zaenkrat ni lotil še nihče, je pa številka skoraj gotovo trimestna. Kot celota pa so se katalenci iz glasbenega v gledališki kolektiv prelevili v času ustvarjanja plošče Enci benci Katalenci. Album, ki je primarno namenjen otroški publiki, so pod režijskim vodstvom Ivane Djilas nadgradili tudi v gledališko predstavo, ki jo od leta 2015 intenzivno igrajo v Cankarjevem domu v Ljubljani ter tako rekoč po vsej Sloveniji.

Alan Kavčič
Odnosi z javnostmi
Slovensko narodno gledališče Maribor
Slovenska 27, SI-2000 Maribor
T +386 2 250 61 39
F +386 2 250 62 10
M +386 41 697 121