Kekec s Kataleno v živo

NAJAVA DOGODKA
ZA TAKOJŠNJO OBJAVO

Kekec s Kataleno v živo

V soboto, 7. decembra 2019, bo ob 17. uri v Veliki dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor na sporedu prav posebna izvedba pravljičnega baleta po motivih pripovedk Josipa Vandota Kekec, ki ga je lansko leto zasnoval Edward Clug z Boštjanom Naratom na glasbo skupine Katalena. Baletnemu ansamblu se bo na odru pridružila Katalena, ki bo glasbo odigrala v živo.

Balet Kekec je nastal sto let po prvi objavi povesti Kekec na hudi poti Josipa Vandota v mladinskem listu Zvonček. V slovenski literaturi edinstveni junaški lik Kekca (Mežnarčevega Gregca), ki je nekaj desetletij pozneje doživel kar tri filmske upodobitve v režiji Jožeta Galeta, s svojim pogumom in z bistrimi domislicami vse do danes navdušuje mlade generacije bralcev in gledalcev.

Plesali bodo Ionut Dinita, Klavdija Stanišič, Catarina de Meneses, Alexandru Pilca, Yuya Omaki, Hristina Stojčeva, Sytze Jan Luske, Vanja Vitman, Branka Popovici, Sytze Jan Luske, Aleks Šišernik in Mircea Golescu.

Scenografijo podpisuje Marko Japelj, kostumografijo Leo Kulaš, oblikovalec svetlobe je Tomaž Premzl, asistent koreografa Sergiu Moga.

###

O SKUPINI KATALENA

Kot je zapisala etnomuzikologinja in novinarka Katarina Juvančič, "lahko v poglavju sodobne slovenske popularne glasbe Kataleno označimo za nič drugega kot fenomen. Zgodba te mestne legende se je začela leta 2001 v idilični vasici na jugovzhodu Slovenije, kjer je šest entuziastov odkrilo arhivski folklorni material in pomladilo njegovo zarjavelo podobo z art rock, funk, jazz in blues primesmi ter z njihovo osebno noto mladostnega pogleda, ki je bil ravno toliko filozofski, kot je bil glasbeni. Kombinacija najboljše slovenske tradicionalne glasbe, skrbno izbrane iz arhivov, pesmaric in starih vinilnih plošč s trdnimi rock ritmi, funk nabojem ter z zavidanjem vrednimi aranžmaji je naredila unikaten post-folk rock stil, ki predstavlja glasbeno zapuščino slovenskih regij v povsem novi luči. Vse skupaj je z dinamičnimi in s poživljajočimi električnimi inštrumenti, ki božajo očarljivo petje, preneseno na oder v plesni in glasbeni nastop, ki očara tudi glasbeno najbolj razvajena ušesa. Katalena – vsekakor najbolj navdihujoč glas slovenske folk glasbe 21. stoletja."

Začetek delovanja zasedbe Katalena je vezan na glasbeno delavnico, ki se je dogajala v poletnih mesecih leta 2001 v belokranjski vasi Črmošnjice. Iz delavnice – ta je bila v osnovi zamišljena kot enkraten glasbeni projekt – pa se je kaj kmalu razvila v redno delujočo zasedbo. Skupina Katalena se ukvarja z ljudsko glasbeno zapuščino slovenskega prostora, vendar dediščine ne razume zgolj kot vir, pač pa poskuša skozi glasbo in besedila vzpostavljati dialog s preteklostjo ter na ta način premišljati lastno vpetost v prostor, čas, skupnost ter njeno zgodovino in sedanjost.

V svojem dolgoletnem delovanju je skupina izdala več albumov: (Z)godbe (ZKP RTV Slovenija), Babje leto, Kmečka ohcet in Cvik cvak! (Dallas records) ter Noč čarovnic, Enci benci Katalenci in Človek ni zver (Založba Pivec). Albumi so bili praktično brez izjeme deležni izjemno pozitivnih odzivov javnosti in kritike, podobno pa velja tudi za koncertno aktivnost, ki je bila v vsem tem času zelo intenzivna. Poleg praktično vseh pomembnejših festivalskih, koncertnih in klubskih odrov v domovini je Katalena redno nastopala tudi v tujini, koncertna pot jo je tako ponesla v ZDA, Francijo, Nemčijo, Izrael, Italijo, Madžarsko, Hrvaško, Švico, Češko, Bolgarijo in Avstrijo.

Posebej zanimivo poglavje v zgodovini skupine Katalena predstavlja sodelovanje z Valentino Turcu in z Edwardom Clugom – oba sta med drugim tudi Prešernova nagrajenca – ter z baletnim ansamblom SNG Maribor. V letu 2005 je Katalena sodelovala na osrednji prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku, kjer je v režiji Edwarda Cluga izvedla kulturni program z naslovom Povodni mož ali ženska na robu kopalne kadi. Ves čas se je razvijala tudi kreativna vez s plesalko in koreografinjo Valentino Turcu, ki je ustvarila več krajših koreografij na glasbo skupine Katalena, vse skupaj pa je doživelo svoj vrhunec in preplet v projektu Špic cvak!, ki so ga Katalena skupaj z omenjeno koreografinjo in koreografom ter z vrhunskim baletnim ansamblom SNG Maribor leta 2009 postavili na oder Gallusove dvorane Cankarjevega doma v Ljubljani. Sodelovanje z Edwardom Clugom je znova oživelo leta 2018, ko je skupina Katalena ustvarila glasbo za njegovo baletno pravljico Kekec.

Posebnost skupine Katalena je tudi dejstvo, da so njeni člani izredno ustvarjalni in aktivni tudi izven njenih okvirov. Tako so v vsem tem času v raznih navezah sooblikovali kopico gledaliških predstav, filmskih, literarno-glasbenih in plesnih projektov, sodelovali z mnogimi znanimi slovenskimi glasbeniki in skupinami (Neca Falk, Terrafolk, Melodrom, Bast, Chris Eckman ...) ter s svojimi zasedbami (Tango Apasionada, Narat, The Puzzled, Patty Diphusa ...) ustvarjali glasbo izven okvirov matične zasedbe. Del vsega tega so uspešno prepletli na koncertu (Z)godbe ob Kataleni, ki je jeseni 2013 več kot štiri ure navduševal polno Katedralo ljubljanskega Kina Šiška. Ko pa govorimo o delu in dosežkih posamičnih Katalencev, ne moremo mimo nagrade Prešernovega sklada, ki jo je za svoje glasbeno delo leta 2017 prejel Boštjan Gombač.

Gledališka dejavnost članov in članic Katalene je izjemno bogata in raznolika. Štetja predstav, pri katerih so v različnih vlogah sodelovali, se zaenkrat ni lotil še nihče, je pa številka skoraj gotovo trimestna. Kot celota pa so se Katalenci iz glasbenega v gledališki kolektiv prelevili v času ustvarjanja plošče Enci benci Katalenci. Album, ki je primarno namenjen otroški publiki, so pod režijskim vodstvom Ivane Djilas nadgradili tudi v gledališko predstavo, ki jo od leta 2015 intenzivno igrajo v Cankarjevem domu v Ljubljani ter tako rekoč po vsej Sloveniji.

###

Fotografije za medije so na voljo v spletnem medijskem središču https://www.sng-mb.si/fotografije-za-medije/kekec_hires/

Alan Kavčič
041/697-121