5 % popust pri spletnem nakupu za vse predstave in koncerte SNG Maribor!

Skok na vsebino | Skok na meni

Slovensko narodno gledališče Maribor

Ponedeljek, 8. november 2021
5. koncert cikla Carpe artem

Carpe artem: Iskrenost in pristnost

NAJAVA DOGODKA
ZA TAKOJŠNJO OBJAVO

5. koncert cikla Carpe artem
Carpe artem: Iskrenost in pristnost

Četrtek, 11. novembra 2021, ob 19.30

Kazinska dvorana SNG Maribor

Glasbeniki: Lorenzo Cossi, klavir, Tanja Sonc, violina, Miladin Batalović, violina, Levente Gidró, viola, Nikolaj Sajko, violončelo

Program:

Maurice Ravel: Godalni kvartet

Claude Debussy: Sonata za violino in klavir v g-molu

Csar Franck: Klavirski kvintet v f-molu

Društvo za komorno glasbo Amadeus v koprodukciji s SNG Maribor pripravlja 5. koncert cikla Carpe artem. Komorno zasedbo bo vodila violinistka Tanja Sonc, nagrajenka mnogih mednarodnih tekmovanj in članica Züriškega komornega orkestra, ob njej pa bodo muzicirali violinist Miladin Batalović, violist Levente Gidró in violončelist Nikolaj Sajko. Koncert je predvideval tudi sodelovanje pianista Alexandra Gadjieva, ki je bil zaradi prejete srebrne nagrade na Chopinovem tekmovanju in s tem povezanimi obveznostmi primoran sodelovanje preložiti na kasnejši termin. Namesto njega bo nastopil pianist Lorenzo Cossi, iskan komori glasbenik in profesor klavirja na Privatni univerzi Gustava Mahlerja v Celovcu. Večer bo v znamenju francoske glasbe: zazvenela bodo dela Maurica Ravela, Clauda Debussyja in Cesarja Francka.

O programu

Besede so moč, ki je dana človeku. A prazne besede, so boljše neizrečene. Smo to, v kar so nas izoblikovale naše besede, njihova notranja glasba, ki jo besede lahko ustvarijo: iskrene in pristne. Glasba ima na drugi strani moč tistega, kar besede ne zmorejo izraziti. Čustvo, stanje, prepričanje, vodilo ali impresija o nečem daljnem. Glasba in njena obdobja tako rastejo organsko in se ne menijo povsem za časovni kontekst in njegove naključne zareze. So lahko posledica, vzročnost ali njegovo ogledalo. 20. stoletje je v glasbo prineslo toliko raznolikosti, novosti in sprememb, kot nobeno obdobje doslej. Eden izmed njegovih predstavnikov je tudi francoski skladatelj Claude Debussy (1862-1918). Debussy in impresionizem veljata za neločljiv pojem. Skladatelj je ob tem čutil, da ni docela razumljen, saj si skozi svojo glasbo ni toliko želel pokazati glasbenega portretiranja "slik resničnosti", marveč iskanje duhovno višje resničnosti skozi inspiracijo, videno in občuteno iz vtisov v naravi. Estet prefinjene umetnosti, ki je hkrati zazrt v prihodnost in preteklost, je želel red iskati v svobodi in ne v formulah neke daljne filozofije umetnosti, ki jo je sam videl kot izpeto. Svojstven izraz njegove tonske govorice, se kaže v harmoniji in njenih sozvočjih, ki imajo vlogo čiste zvočne-čutne stvarnosti, nadzorovane zgolj skozi skladateljevo uho.

Debussyjeva Sonata za violino in klavir v g-molu sodi v skladateljevo pozno ustvarjalno obdobje, ki ga je zaznamovala prva svetovna vojna na eni in težka bolezen na drugi strani. Poletje leta 1915 je tako preživljal na obali Kanala, kjer je kljub težkim življenjskim okoliščinam, ponovno privrela na dan Debussyjeva neusahljiva življenjska moč in ustvarjalna žilica. Ravno v tem času si je tako zamislil spisati šest sonat, ki jih je želel posvetiti svoji drugi ženi Emmi. Zaradi okoliščin mu je na koncu uspelo dokončati le prve tri: Sonato za violončelo in klavir, Trio za flavto, violo in harfo ter že omenjeno Sonato za violino in klavir. V teh delih se je Debussy sicer želel navezati na izročilo francoskega baroka iz zgodnjega 18. stoletja, a uspelo mu je nekaj povsem drugega. Preko premisleka in prepleta kompozicijske narative starejših oblik, mu je uspelo na inovativen način stopiti na pot preseganja ustaljenih konvencij glasbenega jezika 19. stoletja. Zadnja izmed dokončanih kompozicij, ki si jih je v tem nizu skladateljevanja omislil Debussy, pa je ravno Sonata za violino in klavir. Ker je skladateljeva bolezen v tem času že resneje napredovala, je sicer delo nastajalo počasneje in sam skladatelj je o tem povedal: "Ta sonata bo zanimiva v dokumentarnem smislu: bo primer za to, kaj zmore bolan mož v času vojne." Kljub vsemu v delu samem ni zaslediti podobnih avtobiografskih sledi, saj delo prežema moč veselja in polnost življenja. Morda je nekaj sence počasnega kompozicijskega dela vplivalo le na občutek, da je vitalnost tokrat nekoliko bolj skopa in preračunana. Prvi stavek še ne doseže hitrega gibanja, modificirana pa je tudi melodika, ki jo sestavljajo osnovni intervalni gradniki. Tisti pravi debussyjevski elan pa nato že zaznamuje fantastični scherzo, v katerem se ritmični ostinati in mimobežne figure izmenjujejo s kontrastnimi kantilenami. Ton se nagiba v bližino popularnega, pri čemer Debussy inspiracijo črpa tako pri španskih ritmih, kot tudi jazzovskih vplivih. Sklepni stavek se začne s citatom iz prvega stavka, nato pa prevladuje plesna turbulenca, ki vodi do nastopaškega zaključka.

Maurice Ravel (1875-1937) je danes svetu poznan predvsem, kot briljanten skladatelj orkestrskih in klavirskih kompozicij. V ospredje svojega ustvarjanja je zavestno postavljal kompozicijsko-tehnično dovršenost. Zavedal se je sicer, da je ena izmed ključnih umetniških kategorij uspešnega skladateljevanja tudi inovativnost, a sam je slednjo vedno povezoval s poglobljenim in predvsem doslednim študijem tradicije. Tako ne preseneča Ravelovo zanimanje za glasbeno zgodovino, ki se kaže v njegovih številnih skladbah vezanih ravno na vse preteklo (Menuet antique, Le tombeu de Couperin in Menuet sur le nom d'Haydn, itd.). Podobno kot na Debussyja je tudi na Ravela naredila močan vtis svetovna razstava v Parizu leta 1889, kjer je med drugim poleg javanske spoznal tudi rusko glasbo. Še posebej ga je navdušil kolorizem Šeherezade Nikolaja Rimskega Korsakova in harmonska naprednost Musorgskega. Ravel je dojemal rusko glasbo podobno eksotično kot javansko. Tako ga je v Šeherezadi Rimskega-Korsakova navdušila prav uporaba različnih modusov in celotonske lestvice.

Kljub svoji prepoznavnosti predvsem po simfoničnih kompozicijah in pomembnih del pianističnega repertoarja, so na drugi strani njegova, ravno tako genialna dela iz vrst komorne glasbe, nekoliko manj poznana. Skladatelj je še kot konservatorijski študent v letu 1903 spisal svoj edini Godalni kvartet v F-duru, v katerem je mojstrsko povezal izjemno slikovite in ekspresivne glasbene podobe z virtuoznim obvladovanjem glasbene forme. Delo je bilo sicer posvečeno njegovemu tedanjemu profesorju Gabrielu Fauréju, a vendarle je v njegovi glasbeni substanci zaznati veliko debussyjevskega. Občinstvo ga je navdušeno sprejelo, kritiki pa se niso mogli izogniti priložnosti, da ga ne bi primerjali z deset let starejšim Debussyjevim kvartetom. Da pa sta si kvarteta v svoji zasnovi vendarle različna je potrdil kar skladatelj sam: "Ne pozabite, da je moj Godalni kvartet zasnovan v štiriglasnem kontrapunktskem stavku, medtem ko je Debussyjev kvartet v svojem konceptu popolnoma homofon." Uvodni stavek Ravelovega komornega dragulja deluje intimno in prefinjeno, toplina in moč pa vejeta predvsem iz linij viole in violončela. Vsebinska razklanost drugega stavka, iz katere je zaznati energijo ob začinjenih ritmih pizzicata scherza in poglobljenim lirizmom srednjega dela, je izjemno premišljeno zastavljena, da lahko nadalje meditativnost in spevnost počasnega tretjega stavka deluje povsem povezano. In za konec še toliko bolj energičen in virtuozen finale, ki v svoji ritmični prepletenosti odstira svojevrsten višek glasbenega dela.  Ravelov godalni  kvartet "poje in pleše": modalni prilivi obstoječih melodij vplivajo na izvirnost harmonije in pulzirajo v svojem kompleksnem ritmu. Glasba se zdi kot impresionistična slika, katere čarobnost je, da nikoli ni povsem v središču pozornosti. Poslušalcu se delo vtisne v spomin, saj za oblikovanje glasbenih tekstur uporablja fine poteze s čopičem in ne širokih, ki bi posledično ustvarile razvodenelost vseh glasbenih barv. Kljub vsebinsko precej svojevrstni zalogi glasbenih in tonskih sredstev (bogata uporaba šestero in sedmerozvokov, paralelne kvarte in kvinte ter zmanjšane oktave oz. velike septime), pa delo sledi klasični formi.

Francoski skladatelj César Franck (1822-1890)  ni bil zares človek gledališča, niti eden izmed vrst velikih simfonikov, ki so sledili tradiciji orkestracije Berlioza ali Rimskega-Korsakova. A vendarle, je na svoj izviren način preko doprinosa v glasbeni umetnosti, kultiviral in tlakoval pot temu, kar Francozi danes imenujejo "intériorité" (v prevodu "intimnost/notranjost"). S prevodom termina se sicer izgubi občutek poglobljenosti razmišljanja, celo transcendence, ki jo primerno zmore opisati zgolj barvitosti francoskega jezika. Danes ga tako prištevamo med ključne figure v umetnostnem gibanju, ki je dala francoski glasbi čustveno angažiranost, resnost in tehnično trdnost (primerljivo s profilom nemških skladateljev tedanjega časa) in eno izmed pomembnejših skladateljskih osebnosti druge polovice 19. stoletja na sploh. Skladatelj je bil globoko veren človek, iz katerega del je vel duh, če že ne religioznosti, pa vsaj iskrene poduhovljenosti. Njegov glasbeni jezik, ki je nastal pod močnim vplivom Lisztove in predvsem Wagnerjeve harmonske govorice, je pogosto kontrapunktično kompleksen in izredno fluiden v svojih pogostih modulacijah. Specifičen način ali stil moduliranja je, poleg značilnega prepletanja melodičnih fraz, eden izmed najbolj idiomatskih lastnosti Franckovega glasbenega jezika. V prvi polovici svojega življenja je sledil profesionalni poti pianističnega virtuoza in se kasneje navkljub očetovemu neodobravanju le-tej odpovedal in se posvetil drugim področjem glasbene ustvarjalne in poustvarjalne prakse. V letu 1851 je postal organist v cerkvi St. Jean-St. Francois v Parizu, kjer se je seznanil z delom francoskega izdelovalca orgel Cavaillé-Collom, saj so mu bile v cerkvi na voljo manjše, skromne orgle slavnega izdelovalca. Spričo svojega čudovitega zvena ga je inštrument popolnoma prevzel in navdušil: "Moje nove orgle? Saj to je celoten orkester!" To poznanstvo mu je odprlo pot v svet improvizacije. Posledično se je Franck v glasbeno zgodovino zapisal ne samo kot pomemben poznoromantični skladatelj, temveč je bil kot organist cenjen spričo svojih neverjetnih sposobnosti improvizacije na inštrumentu. Kljub dejstvu da je spisal samo desetino pomembnejših del za orgle, ga danes štejemo, po J. S. Bachu, za enega pomembnejših skladateljev organističnega repertoarja.

Franck je tako kot nadarjen in izviren skladatelj zapustil svetu dve različni zapuščini: na eni strani vsa, z duhovnostjo prežeta, dela organističnega repertoarja in na drugi strani sicer skromen, a vendarle izjemen repertoar iz zakladnice inštrumentalnih (Sonata za violino in klavir v A-duru, Simfonija v d-molu in veličastni Klavirski kvintet v f molu iz leta 1879) del. Klavirski kvintet je mogočna zasedba, ki v sebi pravzaprav združuje dve samozadostni enoti: godalni kvartet na eni in klavir na drugi strani in v sebi skriva moč in razsežnosti orkestrskega zvoka in barv. Franckov klavirski kvintet sestavljajo trije dolgi stavki: sugestivna viharnost prvega in tretjega ter meditativna ponotranjenost drugega stavka, v delu vzpostavljata svojevrstno dihotomijo razpoloženja. Slednja se lepo udejanja prav uvodoma, kjer je v melodičnem gibanju dveh linij (prvo uvaja godalni kvartet in drugo klavir), prve temačne in druge svetle, možno prepoznati motive obupa in ljubezenske sile. Ti dve postaneta dva ključna, nasprotujoča si pola, ki prežemata duh celotnega dela. Druga, lebdeča in očarljiva tema, se v številnih preoblekah ponavlja skozi celotno zasnovo prvega, kot tudi preostalih dveh stavkih glasbenega dela in se nadalje transformira v nekakšen "ciklično ponavljajoči se moto" Franckove glasbene izraznosti, ki povezuje delo v umetniško in formalno zaokroženo celoto. Tematsko enotnost skladatelj dopolnjuje tudi z inovativnim, zanj značilnim, prepletanjem središčnih melodičnih linij, ki potekajo lahko zaporedno in mestoma celo simultano: preplet dveh tem v prvem stavku in celo združevanje vseh ključnih tem, kot tudi poprej omenjenega mota, v finalu dela, s katerimi nas zaključek pripelje v nekakšno navidezno razrešitev vseh konfliktov in trenj, ravno preko katarzične sinteze vsega glasbeno poprej povedanega. Poglobljen užitek ob poslušanju Franckove mojstrovine tako vključuje ravno razširjeno, nerešeno in intenzivno potovanje proti koncu, ki nas ves čas objema z izjemnim občutkom in razponom za glasbeno barvanje, dinamiko, izvirnostjo glasbenih tekstur, najrazličnejših harmonij in vrtoglavih modulacij. 

Anuša Plesničar

GLASBENIKI

Tanja Sonc je predstavnica mlade generacije slovenskih violinistov. Osvojila je številne nagrade na nacionalnih in mednarodnih tekmovanjih, med katerimi so najpomembnejše prve nagrade na Brahmsovem tekmovanju v Pörtschachu (Avstrija 2011), na tekmovanju Ferdo Livadić (Hrvaška 2012) in Mladi virtuozi v Zagrebu (2007). Leta 2015 je osvojila 3. nagrado na Kiwanis tekmovanju v Zürichu, 2016 pa prvo nagrado na New Stars Competition.

Tanja se je začela učiti violino pri petih letih. Po končanem študiju pri Primožu Novšaku v Ljubljani, se je izpopolnjevala pri Wonji Kim Ozim in Igorju Ozimu na Mozarteumu v Salzburgu. Podiplomski študij na Zürcher Hochschule der Künste v Zürichu v razredu Nore Chastain je z odliko zaključila junija 2017.

Leta 2012 je uspešno opravila avdicijo za praktikum v orkestru Tonhalle Zürich. V sezoni 2017/2018 je Tanja postala članica orkestra ”Zürcher Kammerorchester”.

Poleg številnih nastopov v Sloveniji kot solistka in komorna glasbenica, je koncertirala še v Italiji, Nemčiji, Švici, Avstriji, Belgiji, Franciji, Bolgariji, Libanonu, ZDA, na Hrvaškem ter Češkem. Povabljena je bila na priznane seminarje in festivale "Seiji Ozawa International Academy”, "Hohenstaufen Internationale Kammermusik Akademie”, "International Musicians Seminar Prussia Cove” ter "Kronberg Academy 2015”.

Kot solistka je nastopala s številnimi orkestri, kot so Orkester Slovenske filharmonije, Sim-fonični orkester RTV Slovenije, Komorni godalni orkester SF, Orkester Hrvaške radiotelevizi-je, Orkester Akademije za glasbo in drugimi. Sodelovala je s priznanimi dirigenti kot so Marko Letonja, George Pehlivanian, Keri Lynn Wilson, Petko Dimitrov, En Shao.

Tanja Sonc je Gallusova varovanka, prejemnica štipendije MOL in Rotary klubov Ljubljane. Bila je štipendistka Notenstein La Roche Privatbank, od 2017 naprej pa je štipendistka Villa Musica Rheinland-Pfalz.

Tanja je "Artist in Residence” na "Molaeb Festival For Chamber Music And Fine Arts” v Libanonu ter umetniška voditeljica komornega festivala "Sonc Festival” v Sloveniji.

Pianist Lorenzo Cossi, rojen v Trstu v Italiji, je dosegel mednarodni ugled kot eden od petih finalistov tekmovanja Esther Honens v Calgaryju v Kanadi. Njegova izvedba prvega Brahmsovega klavirskega koncerta v d-molu s Calgary Philharmonic Orchestra pod taktirko Roberta Minczuka je požela bučne ovacije. Cincinnati Enquirer je zapisal: "Cossijeva tehnika in obvladovanje zvočnosti sta bila preprosto osupljiva. Proizvajal je bujne, orkestralne zvoke in izvajal neverjetne podvige, a vedno s prefinjenim pridihom."

V zadnjem letu je Lorenzo kot sodelavec Ensemble Resonanz Hamburg igral v nekaterih najpomembnejših koncertnih dvoranah, kot so Berlinska filharmonija, hamburška "Elbphilharmonie” in dunajski Konzerthaus.

Lorenzo je zaključil študij klavirja na konservatoriju Giuseppeja Tartini v Trstu razredu Giuliane Gulli. Njegova glasbena izobrazba se je razvijala tudi pri drugih pomembnih umetnikih, kot so Nino Gardi, Elisso Virsaladze, Joaquìn Achùcarro, William Grant Naborè in Jerome Lowenthal. Imel je priložnost študirati tudi na Mednarodni klavirski akademiji "Lago di Como" in "Accademia Chigiana" v Sieni.

Njegov repertoar sega od baročne dobe do sodobne glasbe, s posebnim zanimanjem za jazz glasbo in improvizacijo (po recitalih pogosto igra improvizirane dodatke). Lorenza je že od nekdaj navduševala komorna glasba in je imel možnost sodelovati s številnimi pomembnimi glasbeniki, kot so violončelisti Christian Poltera in Johannes Moser, violinisti Esther Hoppe, Federico Agostini in Geoff Nuttal, klarinetist Massimiliano Miani iz orkestra Slovenske filharmonije in Walter Auer iz orkestra Dunajskih filharmonikov.

Trenutno je profesor klavirja na Zasebni univerzi Gustava Mahlerja v Celovcu v Avstriji.

Miladin Batalović je z devetimi leti začel igrati violino v Kragujevcu, končal Glasbeno gimnazijo Kornelije Stanković v Beogradu, kjer je kot solist z orkestrom nastopil z Bruchovim koncertom v g-molu in prejel nagrado za izjemne dosežke. Študiral je v Stuttgartu pri Gerhardu Vossu in Antoniu Spillerju in z odliko dokončal magistrski študij sodobne glasbe pri profesorju Joachimu Schallu. V sezoni 2005/06 je bil član münchenskega radijskega orkestra in sočasno obiskoval mojstrske tečaje pri Wolframu Königu in Jorgeju Sutilu. Od leta 2007 je vodja drugih violin v Simfoničnem orkestru SNG Maribor.

Violist Levente Gidró, rojen v Romuniji, je končal akademijo za glasbo v razredu profesorice Leone Varvarichi v Brasovu in nadaljeval študij v Zürichu pri profesorju Christophu Schillerju. Sodeloval je s številnimi orkestri v Švici, Nemčiji, Romuniji in na Madžarskem. Dodatno se je izobraževal na mojstrskih tečajih pri profesorjih Lászlu Kissu, Danu Mitu, Valeriju Pitulacu, Martinu Fuchsu, Györgyju Konrádu in Csabi Erdélyi. Deluje kot violist v Simfoničnem orkestru Slovenskega narodnega gledališča Maribor in je član godalne zasedbe Trio Maribor, s katerim koncertira doma in v tujini.

Nikolaj Sajko je diplomiral iz violončela v razredu Cirila Škerjanca na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je končal tudi znanstveni magistrski študij, podiplomsko pa se je v solistični igri izpopolnjeval na Univerzi Antona Brucknerja v Linzu. Je dobitnik Klasinčeve diplome in nagrade Antonia Tarsie, pomembne uvrstitve pa je dosegel tudi na državnih in mednarodnih tekmovanjih mladih glasbenikov v Gorici, Lieznu, Zagrebu in Ljubljani. Bil je član mednarodnega mladinskega orkestra Gustav Mahler in član Svetovnega orkestra glasbene mladine. Od leta 2006 je namestnik soločelista v Simfoničnem orkestru SNG Maribor ter poučuje na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru. Od leta 2012 programsko vodi cikel komornih koncertov Carpe artem.

Več informacij:
www.carpeartem.eu

Nikolaj Sajko: info@carpeartem.eu, 041 866 171


Iskalnik

Naša spletna stran uporablja piškotke s pomočjo katerih omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev, izboljšuje in prilagaja uporabniško izkušnjo ter analizira promet. Potrdite, da se strinjate z njihovo uporabo.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za sporočilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list 109/2012, v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati na začetku leta 2013 ter je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
activeHeaderSlide SNG Maribor Začasen piškotek; delovanje uvodne spletne strani SNG Maribor (glava).
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
SNG Maribor Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
_pk_ref
_pk_cvar
_pk_id
_pk_ses
...
Matomo Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Matomo (ex Piwik).
Matomo politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Matomo (opt-out)
_ga
_gid
_gat
_gac_*
Google Analytics Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Google Analytics (orodje za spletne analitične podatke podjetja Google).
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google Analytics / Google Analytics politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Google Analytics (opt-out)
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)

_fbp
c_user
s
xs
presence
datr
ft
lu
sub
lsd
reg_ext_ref
reg_fb_gate
reg_fb_ref
wb
act
_e_3qqF_0
wd
p
...

Facebook Te piškotke nastavi Facebookov vtičnik.
Facebook piškotki in podobne tehnologije
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

SNG Maribor.