5 % popust pri spletnem nakupu za vse predstave in koncerte SNG Maribor!
Stran za slepe in slabovidne

Skok na vsebino | Skok na meni

Slovensko narodno gledališče Maribor

Ponedeljek, 17. december 2018

Božični koncert

NAJAVA DOGODKA
ZA TAKOJŠNJO OBJAVO

Božični koncert
18. in 19. december 2018 ob 19.30, Stolna cerkev sv. Janeza Krstnika v Mariboru
20. december 2018 ob 19.30, Dominikanski samostan na Ptuju

Zbor Opere SNG Maribor
Zborovodkinja: Zsuzsa Budavari Novak
Vokalni trio Serafine:Valentina Čuden, sopran in klavir, Mojca Potrč, mezzosopran, Dada Kladenik, alt
 

Olga Pečeny, klavir

Program

Anton Foerster, prir. Rado Simoniti: Večerni Ave

Anton Jobst: Presveta noč

Peter Iljič Čajkovski: Dostojno jest iz Liturgije sv. Janeza Zlatoustega

Matija Tomc: Angelsko petje

César Franck: Panis angelicus

Robert Stolz: Es blüht eine Rose zur Weihnachtszeit

Adolphe Adam: O Holy Night

Tradicionalna francoska, prir. Dada Kladenik: Il est né, le divin Enfant

Tradicionalna nemška, prir. Dada Kladenik: Ein Kindlein in der Wiegen

Lewis H. Redner: Oh Little Town of Betlehem

Frank Loesser, prir. Phillip Kereven, Robert Mraček: What Are You Doing New Year's Eve

Irving Berlin, prir. Tomaž Pirnat: White Christmas

Črnska duhovna, prir. Dada Kladenik: Go, Tell It On the Mountain

James Pierpont, prir. Gordon Langford: Jingle Bells

Božični čas je za marsikoga najlepši čas leta, še posebej za otroke, ki nestrpno in pogosto tudi zaman čakajo prihod belobradega možica, da bi videli, kako jim pod bogato okrašeno jelko nastavi darila, saj ta pride zmeraj, ko otroke od utrujenosti premaga spanec, ali pa - kot bi pojasnili starši - seveda takrat, ko otrok ni bilo pred jelko. Tudi za vse druge, nekoliko starejše otroke, ki smo že večkrat srečali "dobrodušnega belobradca", ima božič posebno mesto, saj v nas spontano prebudi spomine na toplino domačega ognjišča, ki so za marsikoga najsrečnejši trenutki iz otroštva in mladosti. Najpomembnejše sporočilo tega prazničnega časa, ki je dobro znano tudi drugim kulturam in veram, ne le krščanski, je tako ne nazadnje nesebično deljenje sreče z bližnjimi, bodisi ob simbolnem ali dejanskem pričakovanju otroka Jezusa, v katerem je krščanska skupnost pred dobrima dvema tisočletjema dočakala svojega mesijo in Odrešenika. Zato pravzaprav ne preseneča, da so edinemu pravemu božičnemu čudežu - rojstvu božjega otroka - posvečene številne melodije in pesmi, ki so jih v toku večstoletne zgodovine v različnih žanrih ustvarjali (in jih še vedno ustvarjajo) skladatelji in mojstri pisane besede.

Naše nocojšnje glasbeno božično popotovanje začenjamo v domačih logih, in sicer s skladbo Antona Foersterja (1837-1926), slovenskega glasbenega ustvarjalca češkega rodu, ki se v zgodovino ni zapisal zgolj kot avtor prve slovenske operete Gorenjski slavček ter več skladb za orkester in klavir, ampak predvsem kot izredno marljiv pisec zborov v pristnem duhu cecilijanstva. Skladba Večerni Ave, ki jo je Foerster izvirno ustvaril za moški zbor, v priredbi Rada Simonitija razpira polne zvočne registre mešanega zbora, ki nas z umirjeno svečanostjo popeljejo v nostalgično razpoloženje. Naslednja skladba Presveta noč, ki je nastala izpod peresa skladatelja in organista Antona Jobsta (kot avtor besedila se je podpisal Filip Terčelj), s svojo kitično zasnovo poda celovito božično zgodbo o rojstvu božjega otroka v nekem zakotnem hlevu na obronkih mesta Betlehem, posebno vlogo pa je skladatelj namenil tudi petju nekaterih solistov iz zbora.

Liturgija sv. Janeza Zlatoustega velja v pravoslavni krščanski tradiciji za eno najpomembnejših cerkvenih obredij, ki jo je ruski skladatelj Peter Iljič Čajkovski dokončal leta 1878 (s številko opusa 41) in predstavlja enega izmed prvih celovitih glasbenih ciklov. Enajsta točka liturgije, Dostojno jest (ali v slovenskem prevodu: Spodobi se), spada med izvirne uglasbitve Čajkovskega, ki ne izhaja iz obstoječe ljudske tradicije, obenem pa se v stavku nad počasnimi gibanji akordov mestoma izvijejo osamosvojene melodične linije, prepletene s posnemanjem v drugih glasovih.

Matija Tomc se je v slovenski glasbeni prostor zapisal kot eden najpomembnejših zborovskih skladateljev prve polovice 20. stoletja, čeprav se je njegova ustvarjalnost realizirala tudi v drugih zvrsteh. Leta 1947 je denimo napisal opero Krst pri Savici, ki je na krstno izvedbo čakala kar 45 let. Od večjih del je napisal še sedem kantat, ki so pretežno sakralnega značaja in med katerimi sta najpomembnejši Križev pot (1942) in Stara pravda (1956). Tomcu je bila od lastnih skladb najbližja maša Stopil bom k oltarju, ki je še danes del železnega repertoarja slovenskih cerkvenih zborov. Priljubljena skladba, ki je kot nalašč primerna za ta čas, je tudi zbor Angelsko petje (na besedilo Matije Ranta), v katerem je Tomc s pridom izkoristil vokalne nianse ženskega in moškega zbora ob spremljavi orgel oziroma harmonija.

Eno izmed najslovitejših uglasbitev odlomka Panis angelicus (Angelski kruh) iz himnične pesnitve Sacris solemniis Tomaža Akvinskega za bogoslužje praznika Svetega rešnjega telesa in krvi je prispeval francoski skladatelj belgijsko-nemškega rodu, César Franck. Ta si je nadvse melodično uglasbitev predzadnje kitice, ki ji ne manjka tudi operne dramatičnosti, izvirno zamislil kot tenorsko "arijo" ob spremljavi harfe, violončela in orgel in jo vključil dvanajst let pozneje v Slavnostno mašo za tri glasove (op. 12), ki jo je ustvaril leta 1860. Glasbena točka, ki je še danes zelo priljubljena, obstaja v sodobni glasbeni literaturi za tako rekoč vsako zamisljivo zasedbo, še posebej prepričljiva in všečna pa je priredba za orgle in mešani zbor, v kateri se z imitacijo pod močno napetim dramaturškim lokom stopnjuje sakralno občutje skladbe do neizmerne veličastnosti.

Povsem drugačno, lirično in proti koncu naslednje glasbene točke celo zaljubljeno zasanjano razpoloženje pa prežema skladbo Es blüht eine Rose zur Weihnachtszeit (Cveti vrtnica ob božiču) mojstra "romantičnih" melodij, avstrijskega skladatelja Roberta Stolza, ki je svojo dirigentsko in skladateljsko pot začel prav v mariborski operni hiši. Besedilo Kurta Herthe, ki pripoveduje o cvetočem telohu zunaj sredi snega in mraza ter o ljubezenskem upanju, ki se v srce zaljubljenca vrne prav ob božičnem času, dobi v rahločutnih Stolzevih harmonijah še posebej prepričljiv in ekspresiven značaj.

Drugi del božičnega koncerta začenjamo s priljubljenim napevom O Holy Night, ki ga je leta 1847 na besedilo Placida Cappeauja (z izvirnim naslovom Minuit, chrétiens! - Opolnoči, kristjani!) ustvaril francoski skladatelj Adolphe Adam. Trajne priljubljenosti te božične pesmi ne velja pripisati zgolj nežni melodiji ali pomenljivemu besedilu, ki slavi prihod Odrešenika in z njim povrnjenega upanja za vse človeštvo; k njeni širši prepoznavnosti je pripomogla tudi uporaba te melodije v ciklu filmskih klasik Sam doma (Home Alone).

Sledita priredbi tradicionalne francoske melodije Il est né, le divin Enfant (Rojen je, božji otrok) in nemškega napeva Ein Kindlein in der Wiegen (Otročiček v jaslih), ki ju je za solo glas in zbor zapisala Dada Kladenik. Če se v francoski božični pesmi lahko občuti še pristni galski plesni utrip, pa lahko zaradi zibajočega ritma nemške melodije iz zbirke duhovnih pesmi katoliških Nemcev, ki jo je sredi 17. stoletja izdal David Gregor Corner, sklepamo, da je imela pesem tudi vlogo uspavanke in da je nastala morda že v 14. stoletju.

Nocojšnji glasbeni večer zaključujemo z nizom božičnih melodij, ki so luč sveta ugledale v Severni Ameriki v zadnjih dveh stoletjih in niso zgolj odločilno zaznamovale anglosaksonske kulture, ampak so preko številnih medijev - radia, televizije, filmske umetnosti - ne nazadnje sooblikovale tudi podobo božiča, kakršnega praznujemo danes. Četudi skladb morda ne prepoznamo po imenih njihovih avtorjev, pa je praktično nemogoče, da jih kdaj že ne bi slišali. Med največje božične uspešnice svetovnega formata tako nedvomno sodijo klasike Oh Little Town of Betlehem (O mestece Betlehem) filadelfijskega skladatelja Lewisa H. Rednerja, What Are You Doing New Year's Eve (Kaj počneš za silvestrovo) Franka Loesserja (tokrat v priredbi Philipa Kerevena in Roberta Mračka), White Christmas (Bel božič) Irvinga Berlina (v priredbi Tomaža Pirnata), črnska duhovna Go, Tell It On the Mountain (Pojdi in oznani z gore) v aranžmaju Dade Kladenik ter Jingle Bells (Zvončki pojejo) vsestransko aktivnega glasbenika Jamesa Pierponta, ki je izvirno melodijo na nekaterih mestih "zasukal" povsem drugače, kot jo poznamo danes in kot si jo je zamislil aranžer Gordon Langford. In kaj naj zapišemo ob zaključku koncerta, ko se bo treba počasi raziti? Ob vsem neizrekljivem naj ostane za konec iskreno in skupno voščilo, da bi tudi v prihodnjih prazničnih dneh vsaj za hip odložili vsakodnevne skrbi ter da bi mir, veselje, harmonična glasba in ljubeč stisk roke odslej pogosteje našli pot do src prav vsakega izmed nas.

Benjamin Virc

Zbor Opere SNG Maribor velja za enega izmed vodilnih vokalnih zasedb v severovzhodni slovenski regiji z večdesetletno poustvarjalno tradicijo. Umetniško delovanje zbora se ne navezuje zgolj na glasbenogledališko produkcijo mariborske operne hiše, temveč tudi na samostojno koncertno poustvarjalnost, bodisi a cappella ali v različnih vokalno-inštrumentalnih konstelacijah. Vodstvo zbora je po dolgoletnem vodenju skladatelja Maksimiljana Feguša leta 1996 prevzel Robert Mraček, ki ga je vodil do leta 2011, nato pa Daniela Candillari do konca sezone 2011/2012. V sezoni 2012/2013 je vodstvo zbora prevzela dirigentka Zsuzsa Budavari Novak. Repertoar zbora se je v zadnjem desetletju močno razširil in obogatil, predvsem z zahtevnimi vokalnimi in vokalno-inštrumentalnimi skladbami W. A. Mozarta, J. Offenbacha, J. Haydna, M. Haydna, A. Dvořáka, C. Orffa, G. Holsta, L. M. Škerjanca, G. Mahlerja, G. Rossinija, L. Bernsteina, H. Shorea, G. Verdija ter drugih pomembnih skladateljev sodobnega časa. Zbor Opere SNG Maribor se je s svojo dolgoletno prisotnostjo na glasbeni sceni pomembno zapisal v glasbeno tradicijo mesta Maribor in širše okolice, iz njegovih zborovskih vrst pa je izšlo nekaj uglednih solistov, ki so se že večkrat predstavili tudi v zahtevnejših opernih in operetnih vlogah ter v muzikalih, kabaretih, koncertnih delih in sodobnejših glasbenogledaliških zvrsteh.

Fotografije za medije so na voljo v spletnem medijskem središču
https://www.sng-mb.si/fotografije-za-medije/zbor-sng-maribor/

Alan Kavčič
Odnosi z javnostmi
Slovensko narodno gledališče Maribor
Slovenska 27, SI-2000 Maribor
T +386 2 250 61 39
F +386 2 250 62 10
M +386 41 697 121


Iskalnik

Naša spletna stran uporablja piškotke s pomočjo katerih omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev, izboljšuje in prilagaja uporabniško izkušnjo ter analizira promet. Potrdite, da se strinjate z njihovo uporabo.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za sporočilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list 109/2012, v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati na začetku leta 2013 ter je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
activeHeaderSlide SNG Maribor Začasen piškotek; delovanje uvodne spletne strani SNG Maribor (glava).
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
SNG Maribor Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
_pk_ref
_pk_cvar
_pk_id
_pk_ses
...
Matomo Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Matomo (ex Piwik).
Matomo politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Matomo (opt-out)
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)
c_user
s
xs
presence
datr
ft
lu
sub
lsd
reg_ext_ref
reg_fb_gate
reg_fb_ref
wb
act
_e_3qqF_0
wd
p
...
Facebook Te piškotke nastavi Facebookov vtičnik.
Facebook piškotki in podobne tehnologije
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

SNG Maribor.