5 % popust pri spletnem nakupu za vse predstave in koncerte SNG Maribor!

Skok na vsebino | Skok na meni

Slovensko narodno gledališče Maribor

Torek, 15. december 2015

Božični koncert Zbora Opere SNG Maribor

NAJAVA DOGODKA
ZA TAKOJŠNJO OBJAVO

Božični koncert Zbora Opere SNG Maribor

18., 21. in 22. december 2015 ob 19.30, Stolna cerkev v Mariboru

Zbor Opere SNG Maribor
Zborovodkinja Zsuzsa Budavari Novak
Solista Izidor Ostan, orgle; Melanija Markovič, sopran

PROGRAM

Jacobus Gallus: Resonet in laudibus

Dormi, dormi, bel Bambin, tradicionalna italijanska božična uspavanka, harm.: Carlo Boller
Solistka: Melanija Markovič, sopran

Breda Šček: K nebu povzdignimo solzne oči

Randall Thompson: Alleluia

Louis Vierne: Toccata v b-molu iz Suite št. 2, op. 53

Maksimiljan Feguš: Zornični zvonovi vabijo

Jean Bouvard: Variacije na božično temo (Variations sur un Noël bressan)

Ernani Aguiar: Psalm št. 150

Modest Musorgski: Velika kijevska vrata iz suite Slike z razstave

Felix Mendelssohn-Bartholdy: Denn er hat seinen Engeln befohlen, Psalm 91

Felix Mendelssohn-Bartholdy: Was betrübst du dich, meine Seele, Psalm 42

Matija Tomc: Zbudi se, Jeruzalem

Lojze Mav: Tam v betlehemskem hlevcu

John Rutter: Božična noč (Christmas night), prir. napeva iz zbirke Arbeau Orchesographie
 

Leto se počasi približuje koncu in s svojim veselodecembrskim razpoloženjem ponuja obilo priložnosti, da preživimo nekoliko več časa s svojimi najbližjimi, še posebej ob božiču, kajti prav božič je tisti praznik, ki je za marsikoga najlepši čas v letu. Božično obhajanje ima v krščanski tradiciji tudi sicer izredno bogato glasbeno zapuščino, saj je v praktično vsakem evropskem (pa tudi v kakšnem neevropskem) jeziku nastal kakšen napev, ki slavi rojstvo Jezusa, mesije ("maziljenca") in odrešenika. Številne melodije božičnih pesmi so izšle iz gregorijanskega korala in bizantinskih liturgičnih spevov ter so se nato pomešale med ljudstvom in velikokrat na novo vzniknile v novih glasbenih podobah. Letošnji božični koncert Zbora SNG Maribor ponuja pester in zanimiv izbor, ki ga začenjamo s priredbo srednjeveškega napeva Resonet in laudibus (v prostem prevodu: Odzvanja naj hvale glas), ki se je ohranil v rokopisu Graduala iz 14. stoletja, in sicer v knjižnici benediktinskega samostana iz bavarskega Moosburga. Čeprav obstaja več različic latinskega besedila, je zato iz tedanjega časa toliko bolj dragocena uglasbitev, ki je obenem tudi ena izmed pogosteje izvajanih večglasnih motetov slovenskega skladatelja Jacobusa Gallusa oz. Jakoba Petelina (1550–1591). Ta je svoj najustvarjalnejši čas preživel v Olomucu na Moravskem, kjer je deloval kot kapelnik vse do leta 1585, ter v Pragi, kjer je vse do svoje smrti služboval kot organist. Motet Resonet in laudibus poleg jasne kitične oblike odlikujeta predvsem sonornost vokalnega stavka in prepoznavnost melodije, kar je tudi glavni razlog za trajno priljubljenost tega dela.
Tradicionalna italijanska melodija Dormi, dormi, bel Bambin (Spi, spi, sladko detece) v priredbi švicarskega skladatelja, zborovodje in dirigenta Carla Bollerja (1896–1952), ki je še posebej priljubljena na Korziki, je bila najverjetneje zamišljena kot uspavanka, ki jo Marija poje svojemu otroku Jezusu, na kar "opozarja" tudi izpostavljen solo v sopranu. Čeprav podrobnosti o nastanku napeva niso znane, se da iz njegove oblike in melodične linije sklepati, da gre za delo neimenovanega ljudskega avtorja. Sopranski solo se ob nežni spremljavi ostalih glasov ter občasno imitiranih glasovih (v kanonu s tenorjem) nežno prilega pozibavajočemu ritmu, ki spominja na nihanje zvonov, prav tako pa ustvarja idilično zvočno pokrajino, v katero bi pri ugodnih vremenskih pogojih lahko zašla tudi kakšna poplesavajoča snežinka.
Iz domačih glasbenih logov bodo v nadaljevanju koncerta izzvenele kar štiri skladbe slovenskih ustvarjalcev, ki so s posebnim posluhom za uglasbitev "veselega oznanila", Jezusovega rojstva, znatno obogatili zakladnico slovenske zborovske pesmi, po kateri večkrat posegajo tudi ljubiteljski sestavi. Kot prvo naj omenimo všečno štiriglasno (v kadencah tudi petglasno) harmonizacijo napeva Brede (Friderike) Šček (1893–1968) K nebu povzdignimo solzne oči, katerega besedilo je napisal duhovnik in narodni buditelj Filip Terčelj (1892–1946). Hiter izvajalski tempo kitične skladbe z refrenom v drugem delu, ki v "enoglasnem" ljudskem duhu vliva (za)upanje v prihod zveličarja, se učinkovito spaja s preprosto harmonijo, ki pa ji avtorica občasno dodaja še razrahljana kontrapunktična gibanja. Nekoliko bolj razplastena pa je glasbena tekstura priredbe kitičnega slovenskega ljudskega adventnega napeva Zornični zvonovi vabijo Maksimiljana Feguša (r. 1948). Avtor aranžmaja spretno predstavi melodijo v ženskem zboru (izstopa vzporedno gibanje v t. i. ljudskih intervalih, sekstah oziroma tercah), njen kontrast pa predstavlja ostinatna spremljava moškega zbora v podobi zvočnih figur, ki posnemajo oglašanje zvonov (bim bom).
K priljubljenim priredbam Matije Tomca (1899–1986), ki je dobro poznan avtor številnih slovenskih zborovskih skladb, prištevamo tudi prekomponirano božično kolednico Zbudi se, Jeruzalem, v kateri lahko poleg štiriglasnega mešanega zbora (če pustimo ob strani pogosto deljenje glasov in vzporedna terčna gibanja) zasledimo še pomembno vlogo orgel, ki že s kratkim uvodom ustvarijo poseben pastoralni ambient. Na domačijsko toplino zborovskega štiriglasja v ljudskem "tonu" stavi ob preprostejši orgelski spremljavi tudi nekoliko manj zapletena priredba melodije Alojzija (Lojzeta) Mava (1898–1977) Tam v betlehemskem hlevcu, ki je nastala na bukolično in sentimentalno besedilo Vinka Beleta.
Eden izmed vidnejših ameriških ustvarjalcev vokalne glasbe 20. stoletja je bil Randall Thompson (1899–1984), ki je poleg izstopajočih vokalnih in vokalno-inštrumentalnih kompozicij, kot so cikel pesmi Americana, The Testament of Freedom, Frostiana in The Peaceable Kingdom, dal pomemben prispevek tudi k razvoju ameriškega opernega in simfoničnega žanra (napisal je tri simfonije ter operi Salomon in Balkis ter Jezusovo rojstvo po sv. Luku). V zgodovino se je zapisal tudi kot vpliven glasbeni pedagog, med njegovimi najvidnejšimi učenci pa zasledimo tudi slovitega dirigenta in skladatelja Leonarda Bernsteina. Thompsonova Alleluia je zgleden primer postmoderne večglasne zborovske kompozicije, ki dodobra izkorišča besedilno zamejenost – oziroma fokusacijo – na zgolj eno samo besedo, ki naj bi povzemala čustveno razpoloženje slehernika (ali bolje rečeno verujočega) ob Jezusovem rojstvu, pri tem pa se poigrava z različnimi glasbenimi sredstvi, kot denimo s pregrupiranjem glasov, z imitacijo, s katero zaostruje kontraste in stopnjuje dramsko napetost, posledično pa tudi s harmonijo, ki vselej ostaja v blagozvočnem ambientu slavljenja rojstva mesije.  
Med izključno inštrumentalnimi kompozicijami za orgle, ki bodo izvedene v okviru nocojšnjega koncerta, vzbuja pozornost Toccata v b-molu, ki je pravzaprav sklepni stavek Suite št. 2 z naslovom 24 Pièces de fantaisie (op. 53) francoskega skladatelja in organista Louisa Vierna (1870–1937). Tekoči ritem in motorična virtuoznost, ki spominjata na fugatni del znane Bachove toccate v d-molu, izvabljata nekoliko hladnejše zvočne odtenke, obenem pa se v nadaljevanju stavka z dokaj pogostim menjavanjem registrov docela pokaže ekspresivna in na neki način tudi mistična moč "kraljice inštrumentov". Nekoliko več pastoralne topline, zajete v modalne harmonije poznega srednjega veka, nam pričarajo Variacije na božično temo bressanskega okraja (Variations sur un Noël bressan) prav tako francoskega glasbenega ustvarjalca in organista Jeana Bouvarda (1905–1996). Kljub temu da se v delu zrcalijo eklektična skladateljska načela, še posebej pod vplivom neoromantike in neoklasicizma, avtor preseneča s svojim individualnim avtorskim pečatom, še posebej v sopostavljanju nežnejših pasaž in ostrejših disonanc. Zadnja izključno inštrumentalna "medigra", impozantna Velika kijevska vrata, izhaja iz cikličnega dela Slike z razstave (iz leta 1874) ruskega skladatelja Modesta Musorgskega (1839–1881). Ta si je skladbo izvorno zamislil kot suito za klavir, toda delo je kmalu doživelo več orkestriranih različic (Ravel, Funtek, Stokowski idr.), ki so še danes priljubljena stalnica koncertnih odrov. Nocojšnja varianta je praktično identična klavirskemu izvirniku, z izjemo nekaterih adaptacij za orgelski pedal. Z rondojsko zasnovanimi Velikimi kijevskimi vrati Musorgski zmagoslavno sklene suito, s slednjo pa je zaključil tudi zadnje bleščeče obdobje svoje skladateljske kariere – z morda edino izjemo štirih poslednjih stvaritev, Pesmi in plesi smrti.
Že na prvi pogled se Psalm št. 150 (delo je nastalo leta 1993) sodobnega brazilskega skladatelja, zborovodje in muzikologa Ernanija Aguiarja (r. 1950) bistveno razlikuje od ostalih zborovskih kompozicij. Izstopajo predvsem živahno gomazeči ritmi, ki z naglo artikulacijo besed prevevajo tako rekoč celotno skladbo. Aguiar se v svojem bogatem glasbenem opusu, v katerem ne manjka tudi tehtnejših inštrumentalnih del, posveča predvsem raziskovanju vokalne glasbe, v katero vnaša številne naturalistične prvine (po načelu posnemanja naravnih glasov, tj. onomatopoije), prav tako pa z intenzivno obdelavo ritmične podlage v svojih skladbah dosega prepričljiv dramatični učinek, ki se na trenutke spogleduje celo s hotenjem po glasbeni inscenaciji.
Gibka zvočnost in prefinjeno prelivanje zvočne mase med ženskim in moškim ansamblom po oblikovnem načelu ločenih zborov beneške šole (cori spezzati), toda v širšem kontekstu zgodnjeromantičnega homofonega stavka s prevladujočo melodijo v sopranu oz. tenorju, je to še posebej očitno v 91. psalmu Felixa Mendelssohna Bartholdyja (1809–1847), Denn er hat seinen Engeln befohlen (Kajti zapovedal je svojim angelom). Osemglasni zborovski motet je Mendelssohn ustvaril znotraj veliko širšega glasbenega konteksta, tj. romantičnega obujanja liturgične tradicije ter z neprikrito fascinacijo nad sublimno baročno glasbo Bacha in Händla. Po vzoru obeh je Mendelssohn ustvaril lasten dramatični oratorij Elias (v slovenskem prevodu: Elija) iz leta 1846, ki poleg štirih solistov vključuje še velik zbor in simfonični orkester. Z nezmanjšano rafinirano glasbeno govorico izzveneva tudi zbor Was betrübst du dich, meine Seele (Zakaj si potrta, moja duša) iz kantate Wie der Hirsch schreit (Kakor jelen hrepeni) iz leta 1837, ki se kot glasbena celota opira na besedilo 42. psalma. Slednjega (kakor tudi številne druge psalme) pripisujejo legendarnemu kralju Davidu.
Sodobnejša in angleška različica Mendelssohnove zborovske senzibilnosti v kombinaciji z velikim posluhom za inovativno oblikovanje ganljivih in zasanjano sentimentalnih melodij se je "utelesila" v britanskem skladatelju Johnu Rutterju (r. 1945), ki je 24. septembra letos praznoval svoj 70. jubilej. Rutter se je enakovredno kot skladatelj priljubljenih zborovskih skladb proslavil tudi kot ustanovitelj mednarodno uglednega vokalnega ansambla, Cambridge Singers, s katerim je premierno izvajal svoje novitete, od katerih so številne medtem postale del popularne kulture, televizijskih oddaj in blagozvočna podlaga za filme ali pa so na "dobri poti", da bodo nekoč ponarodele. Podobno velja tudi za izredno melodično skladbo Christmas night (Božična noč), katere napev je Rutter prevzel iz zbirke Orchésographie s konca 16. stoletja, ki jo je zasnoval francoski duhovnik Thoinot Arbeau (gre za anagram njegovega pravega imena: Jehan Tabourot). Ob koncu koncerta velja spomniti na znan rek mojstra poznoromantične opere Giacoma Puccinija, ki je vztrajno zatrjeval, da brez prepoznavne melodije ne moreš ustvariti dobre opere: Le kakšno bi bilo božično praznovanje brez lepe pesmi, ki nas druži, navdihuje in kdajpakdaj tudi osreči?
Benjamin Virc

 


Iskalnik

Naša spletna stran uporablja piškotke s pomočjo katerih omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev, izboljšuje in prilagaja uporabniško izkušnjo ter analizira promet. Potrdite, da se strinjate z njihovo uporabo.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za sporočilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list 109/2012, v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati na začetku leta 2013 ter je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
activeHeaderSlide SNG Maribor Začasen piškotek; delovanje uvodne spletne strani SNG Maribor (glava).
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
SNG Maribor Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
_pk_ref
_pk_cvar
_pk_id
_pk_ses
...
Matomo Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Matomo (ex Piwik).
Matomo politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Matomo (opt-out)
_ga
_gid
_gat
_gac_*
Google Analytics Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Google Analytics (orodje za spletne analitične podatke podjetja Google).
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google Analytics / Google Analytics politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Google Analytics (opt-out)
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)

_fbp
c_user
s
xs
presence
datr
ft
lu
sub
lsd
reg_ext_ref
reg_fb_gate
reg_fb_ref
wb
act
_e_3qqF_0
wd
p
...

Facebook Te piškotke nastavi Facebookov vtičnik.
Facebook piškotki in podobne tehnologije
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

SNG Maribor.