5 % popust pri spletnem nakupu za vse predstave in koncerte SNG Maribor!
Stran za slepe in slabovidne

Skok na vsebino | Skok na meni

Slovensko narodno gledališče Maribor

Ponedeljek, 16. december 2019

Božični koncert Zbora Opere SNG Maribor

NAJAVA DOGODKA
ZA TAKOJŠNJO OBJAVO

Božični koncert Zbora Opere SNG Maribor
18. in 19. december 2019 ob 19.30, Stolna cerkev Maribor
20. december 2019 ob 19.30, Dominikanski samostan na Ptuju

Nastopajo

Zbor Opere SNG Maribor
Zborovodkinja Zsuzsa Budavari Novak
Klapa Friško*
Olga Pečeny, klavir
Minca Lorenci, povezovalka koncerta

Program

Ernst Friedrich Richter: Vom Himmel hoch, da komm ich her, op. 22, št. 2

Sergej Vasiljevič Rahmaninov: Bogorodice djevo, radujsja (Veseli se, deviška mati boga) iz pravoslavne liturgije Vsenočno bedenje, op. 37

Lajos Bárdos: Karácsonyi bölcsődal (Božična uspavanka), madžarska tradicionalna

Alfonso Maria de' Liguori, prir. Janez Močnik: O bambino mio

Mikola Dmitrovič Leontovič: Ščedrik (Lastovka)

Solo: Nina Gracej, Melanija Markovič

José Ramón Gomis, prir. Sherri Porterfield: A la nanita nana

Solo: Terezija Potočnik

Hrvaška tradicionalna: Na noge ustan'te*

Valentin Štolcer: Rajske strune, zadonite*

Andrej Vavken: Pastirci, kam hitite*

Frederick (Mirko) Rener: Božična noč

Solo: Lucija Krašovec

Harold Darke: Sredi hladne zime

Solo: Bogdan Stopar

Angleška tradicionalna: Adeste fideles*

Corlynn Hanney: Christmas angel*

Angleška tradicionalna, prir. David Willcocks: God rest you merry, gentlemen

John Rutter: All bells in paradise

Franz Xaver Gruber: Sveta noč

Božični čas, ki je za marsikoga najlepši čas v letu, je kljub poplavi potrošništva in cenenih strategij, ki množice kupcev po vsem svetu nagovarjajo v brezglavo zapravljanje in kupovanje pogosto odvečnih in nepomembnih daril, ostal med redkimi običaji, ko bi si morali vzeti predvsem več časa zase in za svoje bližnje. Ideja božiča in predvsem njegov pomen tako danes še zdaleč več nista omejena zgolj na krščanstvo in na čaščenje t. i. svete družine, ki so jo obiskali trije modreci z vzhoda in novorojenemu mesiji Jezusu prinesli darove, ampak je skupen različnim kulturam in je usmerjen predvsem v ustvarjanje domačijskega ugodja, ki ga simbolizira toplina domačega (in seveda primerno okrašenega) ognjišča.

Skladba, s katero začenjamo nocojšnje popotovanje po zakladnici božičnih melodij z najrazličnejših kotičkov sveta, je himnični napev, ki ga je leta 1534 ustvaril vodja protestantskega gibanja Martin Luther. Besedilo Vom Himmel hoch, da komm ich her (v nekoliko prepesnjenem prevodu Z nebeških višav sem prišel) je v resnici Luthrova duhovna predelava (kontrafaktura) pesmi potujočih godcev Ich kumm auß frembden landen her, na katero je pozneje podstavil še melodijo. Ta se je med ljudstvom zelo priljubila in je kmalu postala del širše družbene in ne zgolj liturgične tradicije, zato ne preseneča, da jo je pozneje uporabilo več skladateljev, med drugimi tudi Johann Sebastian Bach, Felix Mendelssohn Bartholdy, Otto Nicolai, Max Reger in celo Igor Stravinski. Seznamu glasbenih ustvarjalcev, ki so spisali svojo različico himnusa, se pridružuje tudi skladatelj, teolog in glasbeni pedagog Ernst Friedrich Richter (1808–1879), ki je enajst let opravljal funkcijo kantorja (vodje pevske šole) Sv. Tomaža v Leipzigu (mimogrede, na tem mestu je v svojem zadnjem obdobju kar 27 let služboval tudi Bach). Richterjeva priredba moteta dosledno sledi melodični liniji, ki ustvarja slovesno vzdušje, pri tem pa jo spretno poživi z uvedbo solističnega parta v sopranu oziroma tenorju. Solist tako prvi predstavi napev, ki opisuje angelov sestop z nebes z namenom, da oznani veselo novico – rojstvo Jezusa, sina božjega in odrešenika –, glasbeno misel pa nato po načelu responzorialnega petja nadaljuje zbor (izmenjaje s solistom).

Eden izmed največjih mojstrov ruske pozne romantike, Sergej Vasiljevič Rahmaninov (1873–1943), je danes najbolj znan po svojem klavirskem in simfoničnem opusu, čeprav se je večkrat preizkusil tudi v različnih vokalnih in vokalno-inštrumentalnih zvrsteh, kot so denimo zbori, kantata, opera in samospev. Zbor Bogorodice devo, radujsja (Veseli se, deviška mati boga) je šesta "epizoda" iz liturgičnega cikla Vsenočno bedenje (Всенощное бдение), op. 37, ki ga je Rahmaninov napisal v pičlih dveh tednih med januarjem in februarjem leta 1915. Cikel se z današnje perspektive zdi še bolj nenavaden "dodatek" v opusu Rahmaninova, še posebej zaradi skladateljevega zavestnega odmika od pravoslavne cerkve in njenih ritualov. Ne glede na to pa je Rahmaninovu uspelo ustvariti kompleksno glasbeno delo, ki v svojem melodičnem razkošju in mojstrsko stkani polifoniji, razpeti v širokih akordih, obljublja tudi pristno kontemplativno, celo edinstveno metafizično izkušnjo.

Iz sosednjih logov s severovzhoda prihaja naslednja "točka" nocojšnjega večera, Božična uspavanka (Karácsonyi bölcsődal), ki jo je po ljudski melodiji iz Szegeda (iz zbirke madžarskega etnografa Sándorja Bálinta) ter v sodelovanju z libretistko in filozofinjo Valerio Dienes priredil Lajos Bárdos (1899–1986). Slednji je bil vsestranska glasbena osebnost – skladatelj, dirigent, teoretik in univerzitetni profesor – ter poleg Zoltána Kodályja ena najvidnejših figur madžarske zborovske glasbe 20. stoletja. Med Bárdosevimi osrednjimi raziskovalnimi interesi so bili poleg ljudske zborovske glasbe tudi gregorijanski koral, cerkvena glasba in harmonska raznolikost glasbene romantike. V zbor, ki je nastal najverjetneje v obdobju med obema vojnama in v katerem Marija v svojem naročju tolaži Jezusa s petjem uspavanke, je Bárdos namerno vnesel kar nekaj "srednjeveških" elementov, med drugim tudi modalne harmonije in gibanja spremljevalnih glasov, ki občasno spominjajo na organum, v katerem ima glavno vlogo najvišji glas, ki ga tvorita ženski sopran in alt, združena v enoglasno melodijo. Sporočilo zadnjih dveh verzov, ki jih Marija namenja sinu Jezusu, pa zgovorno razkriva svetopisemsko prerokbo: "Čeprav je tvoje telo (zdaj) krhko, bosta tvoja zemlja in nebo."  

Tudi naši zahodni sosedje se lahko pohvalijo z bogato tradicijo božičnih melodij, med katerimi je nemalo takšnih, ki so jih ustvarili znani avtorji, a so se bolj ali manj "prijele" med ljudmi in še kar vztrajno kljubujejo zobu časa. Med njimi izstopa preprosta, a všečna "pastoralna" pesem z naslovom O bambino mio, ki je Italijanom bolj znana po prvem verzu Tu scendi dalle stelle, o Re del cielo (Z zvezdnega neba prišel si, kralj nebes). Napev in besedilo je napisal škof Alfonso Maria de' Liguori leta 1732 v južnoitalijanskem mestecu Nola blizu Neaplja. Aranžma za mešani zbor je v klenem štiriglasnem stavku pripravil Janez Močnik, dvokitična pesem pa obstaja v številnih različicah, med drugimi tudi v instrumentalni varianti Canzone d'i zampognari (Božična pesem godcev na dude).

Uvodna in dokaj preprosta štiritonska glasbena tema naslednje skladbe, ki se kot "lastovka" vrti okrog svojega gnezda, lahko marsikoga spomni na ameriška filma Sam doma ali Božiček (Santa Claus), ki sta po vsem svetu popularizirala koledniško pesem Ščedrik (Lastovka) ukrajinskega skladatelja Mikole Dmitroviča Leontoviča (1877–1921). Med zanimivostmi iz skladateljevega življenja velja omeniti tudi to, da je Leontovič eden redkih skladateljev, ki jih je cerkev – v tem primeru avtonomna ukrajinska pravoslavna cerkev – razglasila za blaženega, kar gre pripisati predvsem njegovemu zajetnemu opusu, ki ga je kot vnet ustvarjalec vokalne in sakralne glasbe nasploh namenil pravoslavni liturgiji. Besedilo, podstavljeno pod preprosto ostinatno glasbeno temo, pripoveduje skozi prvoosebno perspektivo lastovke, ki na silvestrski večer obišče moža in mu napove dobro letino ter celo poroko s črnolasim dekletom.

Z naslednjo skladbo se "selimo" v toplejše kraje, natančneje na jug Španije v mesto Novelda, kjer je na besedilo Juana Francisca Muñoza y Pabóna nastala melodija A la nanita nana. Društvo španskih skladateljev je delo z izvirnim naslovom La nana, balada al niño Jesús izdalo leta 1904, a se je že v naslednjih desetletjih skladba priljubila po tako rekoč globalnem špansko govorečem območju, in to predvsem po zaslugi interpretacij popevkarjev Marcosa Redonde in Julia Vidala. Prisrčna melodija, ki nas s svojo sonornostjo in z nežno zibajočim ritmom lahko tudi prijetno ogreje v pregovorno hladnih cerkvah, je v aranžmaju ameriške skladateljice Sherri Porterfield odeta v blagozvočno harmonijo triglasnega ženskega zbora, solističnega pevskega parta in klavirske spremljave.

Veliko priljubljenost na slovenskih tleh uživajo tudi dalmatinske ljudske pesmi (t. i. pučke pjesme), ki jih po navadi odlikuje jasna kitična struktura, lahko zapomljiva melodija, ki rada gre v uho, ter prepoznaven ritem, ki nas kar spontano vabi na plesišče – ali vsaj sili k složnemu pozibavanju. Ena takih ljudskih božičnih pesmi, ki jo izvajajo klape (bodisi a cappella ali s spremljavo inštrumentov), je položena v usta čuječih pastircev, ki so bedeli na noč Jezusovega rojstva. Pesem Na noge ustan'te z dalmatinskega otoka Murter uvede solistovo naznanilo: "Preveliko radost navišćujem vama, da Spasitelj nama porodio se je." ("Preveliko veselje vam oznanjam, da se rodil nam je Odrešenik.")

Drugi del koncertnega večera nadaljujemo z venčkom božičnih melodij iz domačih logov, ki so jih uglasbili domači mojstri zborovske literature – Valentin Štolcer (Rajske strune, zadonite), Andrej Vavken (Pastirci, kam hitite) in Frederick (Mirko) Rener (Božična noč). Vse tri skladbe so zaradi svoje priljubljenosti ponarodele in danes obstajajo v več priredbah za najrazličnejše zasedbe. Iz omenjenega trojčka pa tako v melodičnem smislu kot tudi po kompleksnosti svoje zvočne podobe izstopa Renerjeva Božična noč, ki zmore s kontrasti med solističnim partom, zborom in instrumentalno spremljavo ustvariti vtis pravljične zamaknjenosti in pristnega božičnega misterija.

Z izborom naslednjih petih skladb – z izjemo sklepne Svete noči Franza Xaverja Gruberja, ki v domači besedi živi od leta 1871, ko jo je v slovenščino prepesnil Jakob Aljaž – se ponovno selimo na zahod, tokrat v angleško govoreči prostor, ki je svojo kulturo in jezik s takšnimi in drugačnimi osvajalskimi pohodi ponesel na vse strani sveta. Prva izmed umetno nastalih božičnih pesmi iz nocojšnjega nabora je In the bleak midwinter (ali Sredi hladne zime v prevodu Vita Primožiča), ki jo je leta 1911 na besedilo pesnice Christine Rossetti uglasbil angleški skladatelj in organist Harold Edwin Darke. Prva znana uglasbitev pesmi je sicer nastala izpod peresa bolj znanega Darkovega rojaka Gustava Holsta, vendar se je prav Darkov aranžma obdržal kot bolj inventiven in pomensko bogatejši, ki s svojimi glasbenimi kontrasti pevcem ponuja več poustvarjalnih izzivov.

Poleg znanega himnusa Adeste fideles, ki je v slovenski besedi znan pod naslovom Hitite, kristjani in so ga svojčas pripisovali različnim avtorjem, med drugim Johnu Francisu Wadu, Johnu Readingu, portugalskemu kralju Joãu IV. in več menihom, katerih imena so utonila v pozabo, bomo prisluhnili še sladkobnima melodijama Christmas angel (Božični angel) sodobne kanadske skladateljice Corlynn Hanney ter All bells in paradise (Vsi zvonovi v raju) priljubljenega britanskega avtorja božičnih napevov Johna Rutterja. Na svoj račun pa bodo prišli tudi ljubitelji angleške nanizanke Downton Abbey, saj se bo oglasil tudi avtentični angleški melos God rest you merry, gentlemen (v nekoliko svobodnem "arhaično zvenečem" prevodu: Bog naj ohrani vas vesele) v priredbi Davida Willcocksa. Koledniški napev, ki daje nekoliko srednjeveški pridih in morda še toliko bolj ustvarja avtentično božično atmosfero, datira iz 16. stoletja, čeprav gre najverjetneje za veliko starejši glasbeni motiv, ki se je ohranil vse do danes. Naj si ob koncu, preden se poslovimo, iskreno voščimo, da bi tako v prihodnjih prazničnih dneh kot v novem letu, ki že trka na vrata, našli več časa zase in za vse, ki imajo posebno mesto v naših srcih; ta misel pa naj velja tudi za vse tiste, ki so nam ali smo jim storili krivico in si zaradi tega še toliko bolj zaslužijo mir, spoštovanje in ljubezen.

Benjamin Virc

Fotografija opernega zbora (Foto: Tiberiu Marta)
https://www.dropbox.com/s/9neu51ho9fx2crd/Zbor%20sng%203.jpg?dl=0


Iskalnik

Naša spletna stran uporablja piškotke s pomočjo katerih omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev, izboljšuje in prilagaja uporabniško izkušnjo ter analizira promet. Potrdite, da se strinjate z njihovo uporabo.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za sporočilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list 109/2012, v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati na začetku leta 2013 ter je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
activeHeaderSlide SNG Maribor Začasen piškotek; delovanje uvodne spletne strani SNG Maribor (glava).
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
SNG Maribor Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
_pk_ref
_pk_cvar
_pk_id
_pk_ses
...
Matomo Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Matomo (ex Piwik).
Matomo politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Matomo (opt-out)
_ga
_gid
_gat
_gac_*
Google Analytics Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Google Analytics (orodje za spletne analitične podatke podjetja Google).
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google Analytics / Google Analytics politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Google Analytics (opt-out)
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)

_fbp
c_user
s
xs
presence
datr
ft
lu
sub
lsd
reg_ext_ref
reg_fb_gate
reg_fb_ref
wb
act
_e_3qqF_0
wd
p
...

Facebook Te piškotke nastavi Facebookov vtičnik.
Facebook piškotki in podobne tehnologije
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

SNG Maribor.