5 % popust pri spletnem nakupu za vse predstave in koncerte SNG Maribor!

Skok na vsebino | Skok na meni

Slovensko narodno gledališče Maribor

Torek, 5. junij 2018

6. koncert Simfoničnega cikla

6. koncert Simfoničnega cikla
7. junij 2018 ob 19.30, Dvorana Union

Simfonični orkester SNG Maribor
Dirigent: Simon Dvoršak
Solisti Filharmoničnega tolkalnega ansambla:
Barbara Kresnik, Špela Cvikl, Matevž Bajde, Franci Krevh
Koncertni mojster: Saša Olenjuk

Program

Modest Musorgski: Noč na golem brdu

Nina Šenk: Quadrum, za štiri tolkaliste in orkester

*******

Bedřich Smetana: Moja domovina (Má vlast), izbor iz cikla simfoničnih pesnitev 

I. Šarka

Allegro con fuoco ma non agitato – Moderato ma con calore – Moderato – Molto vivo – Più vivo 

II. Iz čeških logov in gajev

Molto moderato – Allegro poco vivo, ma non troppo – Meno vivo – Allegro (quasi polka) – Allegro – Più mosso – L'istesso tempo, ma un poco meno vivo – Presto

III. Vltava

Izvir Vltave: Allegro commodo non agitato

Lov v gozdu: L'istesso tempo

Kmečka svatba: L'istesso tempo, ma moderato

V mesečini, rajanje rusalk: L'istesso tempo

Brzice sv. Janeza

Tok Vltave se razširi

Čarovniški sabat na kresno noč, ki sovpada s časom poletnega solsticija (23. in 24. junija) oziroma na god Janeza Krstnika, je še danes v številnih državah predmet številnih lokalnih legend. Najprimernejša lokacija za zborovanje čarovnic naj bi bil kakšen gorski osamelec ali visok grič, kot denimo vrh Brocken (najvišji vrh v severni Nemčiji), bodisi osamljen otok, kot je bil legendarni švedski otok Blockula. Na teh nekoliko osamljenih lokacijah naj bi se čarovnice, čarovniki, demoni, škrati in podobno strašljiva bitja srečevali in predajali orgiastičnemu veseljačenju. Vraževerje je v času romantike večkrat prestopilo meje ustnega izročila in se pomenljivo naselilo tudi v številna glasbena dela – tukaj omenimo vsaj Berliozovo Fantastično simfonijo in Webrovo opero Čarostrelec (Der Freischütz) –, med drugimi tudi v simfonični (tonski) pesnitvi ruskega skladatelja Modesta Musorgskega (1839–1881), Noč na golem brdu, z izvirnim naslovom Kresna noč na golem brdu oziroma v ruščini Иванова ночь на лысой горе (Ivanova noč na goli gori). Pri tem velja poudariti, da rusko ime Ivan pravzaprav ustreza slovenski različici imena Janez, sam naslov dela pa tudi dejansko označuje čas njegovega nastanka, tj. med 12. in 23. junijem 1867. Musorgski, ki so ga privlačile različne ljudske legende v predelavah njegovih sodobnikov in literarnih ustvarjalcev, se je poleg Nikolaja Rimskega - Korsakova z njegovo simfonično pesnitvijo Sadko iz leta 1867 v zgodovino zapisal kot eden izmed prvih ruskih skladateljev, ki so "posvojili" simfonično pesnitev kot novo obliko romantičnega izraza. Musorgski je Noč na golem brdu pozneje dvakrat predelal – prvič leta 1872, ko je simfonični teksturi dodal še zbor, in drugič po letu 1874, ko je začel komponirati svojo sicer nedokončano komično opero Soročinski sejem, v kateri se fantastično-groteskni prizor čarovniškega zborovanja pojavi ob koncu prvega dejanja kot simfonična "slika" iz nočne more mladega kmečkega fanta Gricka.

Kljub izredno slikoviti in dramaturško prepričljivi glasbi, prežeti s številnimi genialnimi melodičnimi prebliski, pa Musorgskemu, ki se je v zadnjem desetletju svojega življenja žal preveč vdajal alkoholizmu, ni bilo dano slišati svojega dela. Noč na golem brdu je bila namreč prvič izvedena šele pet let po skladateljevi smrti, 27. oktobra 1886, v sanktpeterburški Kononovi dvorani, in sicer pod taktirko Rimskega - Korsakova v okviru cikla Ruski simfonični koncerti, ki so bili posvečeni predstavljanju del ruskih skladateljev in katerega glavni podpornik je bil glasbeni entuziast, filantrop in lesarski magnat Mitrofan Beljajev. Pri tem pa velja poudariti, da na prvi izvedbi Noči na golem brdu publika ni slišala skladateljevega izvirnika, ampak priredbo Rimskega - Korsakova, ki je delo v žanrskem smislu opredelil nekoliko drugače, in sicer kot "fantazijo" za orkester, s svojimi "korekcijami" pa je prav tako želel odpraviti nekatere slogovne "nepravilnosti" in probleme glede orkestracije. Prav tako je Rimski-Korsakov simfonično pesnitev Musorgskega skrajšal za skoraj dve minuti in docela spremenil zaključek skladbe, ki je v izvirniku ognjevito razposajen. Originalna razčlenitev simfonične pesnitve Musorgskega obsega štiri tematske dele, in sicer prihod čarovnic, njihovo pogovarjanje in opravljanje, kar ustreza dvodelnemu uvodnemu sklopu, temu pa sledi tema v d-molu. Slednja se v harmonskem smislu naveže na drugi tematski sklop, ki označuje Satanovo slavnostno povorko v B-duru. Tema povorke kmalu dobi svoj nagajivo-razvratni odgovor v es-molu in se nato v kromatičnem postopu razveže v D-dur. Tretji del Noči na golem brdu je pomenljivo zvezan z rusko pravoslavno liturgijo, tokrat v njeni "oskrunjeni" različici v h-molu, in se v variacijskem smislu zažira v poslednjo epizodo skladbe – orgiastični sabat, ki se v širokem orkestrskem loku po kromatiki stopnjuje vse do dinamičnega vrhunca ob spremstvu dveh uvodnih motivov.

Skladba, ki jo bomo slišali v nadaljevanju glasbenega večera, je koncert za štiri tolkalce in orkester z naslovom Quadrum, ki je nastala izpod peresa slovenske skladateljice Nine Šenk (r. 1982). Avtorica je za svoj glasbeni opus prejela več nagrad, med drugim evropsko nagrado za najboljšo kompozicijo na festivalu Young Euro Classic, Prešernovo nagrado ljubljanske Akademije za glasbo ter prvo nagrado na festivalu Weimarer Frühjahrstage für zeitgenössische Musik (Weimarski pomladni dnevi sodobne glasbe). Dve sezoni je bila rezidenčna skladateljica orkestra nemškega Državnega gledališča Cottbus. Za umetniško delo ji je rektor Univerze v Ljubljani leta 2010 podelil priznanje s področja glasbene ustvarjalnosti, leta 2017 pa je prejela tudi nagrado Prešernovega sklada.

Avtoričin glasbeni zapis je rezultat njenega poglobljenega, več kot šestmesečnega sodelovanja s tolkalnim ansamblom Slovenske filharmonije. Ustvarjalni proces tako ni minil brez intenzivnih pogovorov o sodobni glasbi ter sprotnega preizkušanja tolkal in tehnik igranja. Skladba Quadrum, ki je svojo praizvedbo doživela 26. maja 2016 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v okviru Modrega abonmaja Slovenske filharmonije, je razdeljena na dva dela, ki ju loči kadenca vseh štirih solistov hkrati. Prvi del skladbe je intimen, komorno introvertiran, poudarek je bodisi na individualni igri ali igri v dvoje. Vsak solist ima namreč v tem delu partnerja (flavto, basovski klarinet, trobento in harfo), partnerjev namen pa je slediti solistu in ga spremljati, najsibo prek unisono igranja, istega ritma ali drugih stičišč solista s preostalimi izvajalci, ki nam dajejo občutek skladnosti, umeščenosti, pravilnosti ... "Na ta način sem hotela prikazati težnjo okolja po ocenitvi ter umestitvi individuuma v naš okvir," je zapisala skladateljica. Sledi kadenca štirih solistov, ki je najsvobodnejši del skladbe, neomejen z okolico ali s časom. Izvajalci po principu naključja (aleatorike) sledijo minimalni notaciji ter avtoričinim zapisom navodil, ki pa jim omogočajo improviziranje in svobodo v dokaj ohlapnih okvirih.

Drugi del koncerta se prav tako začne intimno, poudarek je na skupinski igri treh solistov z nenavadnim, etnološko "obarvanim" izborom tolkal (darabuka, kahon …), ki pa jim tempo narekuje četrti solist – timpanist – skupaj s svojim partnerjem, harfo. Oba počasi gradita ponavljajoči se vzorec, ki je temelj in okvir preostalim trem solistom, pozneje se razvije komorna igra, tako da se postopno pridruži celotni orkester. Ta v tem delu prvič nastopi s solisti kot celota in podobno nadaljuje v zaključnem finalu, najprej s kadenco timpanista, nato pa skupaj s solisti, ki uporabijo množico tom-tomov, ritmično poudarjeno in virtuozno zaključi skladbo. Quadrum v središče postavlja štiri soliste, ki so fizično sicer odmaknjeni drug od drugega, a vsebinsko povezani v okvir. Prav ta pomeni težnjo po umestitvi v določeno formo oziroma prilagoditev v nam znano obliko. Ob tem skladateljica zapiše: "Tendenca po klasifikaciji oziroma primerjava vsake stvari, dogodka, osebe, predmeta ali umetniškega dela je del vsakdana. Vse hočemo umestiti v splošne, nam znane okvire, ki jih razumemo, nam nerazumljive pa radi sodimo. Če se nekaj ne prilega v okvir, to težko ocenimo kot dobro."

Čeprav velja danes opus Bedřicha Smetane (1824–1884) za enega najpomembnejših stebrov češkega glasbenega duha in svojevrstni emblem češke narodne identitete, je skladatelj razmeroma velik del svojega življenja preživel izven svoje tedanje domovine. "Praga mi odreka priznanje, zato sem jo zapustil," je v pismu staršem zapisal iz Švedske decembra 1856. Toda ni minilo več kot štiri leta, ko se je vrnil v Prago, da bi tam preživel počitnice, ob tej priložnosti pa je priznal tudi kompleksnost svojih odločitev: "Žalostno je, da sem se prisiljen preživljati z delom v tujini, daleč stran od doma, ki ga imam nadvse rad in kjer bi tako rad zaživel … S težkim srcem zapuščam te kraje. Bodi srečna, moja domovina, ki te ljubim nadvse – tvoja zemlja je zame sveta." Le leto zatem, 1861, se je Smetani želja izpolnila, saj se je dokončno ustalil v češki prestolnici. Že s komično opero Prodana nevesta, ki jo je začel ustvarjati leta 1862, je Smetana razkril, da njegov patriotizem seže veliko globlje od sentimentalne solzavosti. Skladateljevo nacionalno zavest je morda še bolj spodbodel abotni komentar "drugorazrednega" dirigenta Johannesa von Herbecka, da so Čehi sicer dobri glasbeni izvajalci, kot skladatelji pa naj ne bi bili sposobni ustvariti zares pomembne glasbe. Smetanova "misija nemogoče" se je, najbrž tudi iz močnega kljubovanja Herbeckovi tezi, kmalu izkazala kot krona njegovega ustvarjalnega dela, osredinjenega okrog cikla šestih simfoničnih pesnitev Má vlast (Moja domovina). "Sem snovalec češkega sloga tako na glasbenodramskem področju kakor tudi v polju simfonike," je Smetana zapisal leta 1882, ko je celotni cikel simfoničnih pesnitev doživel svojo težko pričakovano in predvsem triumfalno praizvedbo. Formalni zgled za ustvarjanje v tedaj novi zvrsti simfonične pesnitve je Smetana dobil pri Franzu Lisztu, s katerim je vzdrževal tudi prijateljske stike, še posebej v času Lisztovega bivanja v Weimarju (okrog leta 1856), kjer je imel Smetana priložnost slišati izvedbi dveh Lisztovih simfoničnih pesnitev (Simfonija Faust in Ideali), ki sta povsem spremenili njegove skladateljske nazore.

Če se je Smetana še v šestdesetih letih 19. stoletja intenzivno posvečal ustvarjanju oper s tipično nacionalno motiviko, pa se je k snovanju programsko "zaznamovane" oziroma "deskriptivne" simfonike obrnil šele leta 1872. Dve leti pozneje, ko mu je začel močno pešati sluh, so njegova prizadevanja obrodila prve sadove v podobi dveh simfoničnih pesnitev: Višegrad (Vyšehrad) in Vltava. Poleg slednje bomo nocoj prisluhnili še Šárki, posvečeni istoimenski deviški bojevnici iz češke legende, ki je bila prvič omenjena v 12. stoletju, ter simfonični pesnitvi Iz čeških logov in gajev (Z českýh luhů a hájů), s katero je Smetana sprva nameraval zaključiti cikel Moja domovina, a je med letoma 1878 in 1879 dodal še dva samostojna naslova: Tábor (po starodavni češki utrdbi, ki so jo ustanovili husiti) in Blaník (po istoimenski gori, pod katero naj bi prebivala speča vojska sv. Vaclava). Šárka, prva simfonična pesnitev iz nocojšnjega izbora, se po skladateljevih besedah začenja s Šarkino jezno prisego, da se bo zaradi nezvestobe njenega ljubimca maščevala vsem moškim. Iz ozadja se sliši skorajšnji prihod oborožene vojske pod Ctiradovim vodstvom, ki je prišla, da bi kaznovala Šarko in druge uporne bojevnice. V daljavi zasliši Ctirad hlinjeni jok nekega dekleta, privezanega k drevesu. Ctirad se v prelepo dekle nemudoma zaljubi, toda ne sluti, da je to Šarka, ki je njemu in njegovi vojski v "zahvalo" pripravila uspavalni napoj. Ko možje podležejo napoju, Šarka z rogom dá znak svojim bojevnicam, skritim med skalovjem nedaleč stran, da izvršijo krvavo maščevanje. Simfonična pesnitev se tako zaključi z glasbeno upodobitvijo groze ob tem "mesarskem klanju" in predvsem Šarkine strasti, ki je naposled le izpolnila dano obljubo.

Povsem drugačen značaj pa Smetana izvabi v simfonični pesnitvi Iz čeških logov in gajev, v katerem se v intenzivnem vrvežu prepletata vesela pesem in melanholično občutje. Idilična atmosfera gozdnega zelenja, ki jo naslikajo rogovi, in živahen utrip planjav ob reki Labi se čudovito zlivata v glasbeni slavospev naravi. Kot je zapisal v pismu prijatelju, je Smetana želel ujeti predvsem veselo občutje med opoldanskim gozdnim sprehodom sredi poletja, ko je sonce visoko nad krošnjami dreves, ter čarobne trenutke ob somraku, ko se poslednji žarki svetlobe lomijo ob šelestenju plapolajočih listov. Zadnjo sliko pesnitve pa je skladatelj posvetil poletnemu festivalskemu utripu, ki se lahko zavleče pozno v noč. Zadnja simfonična pesnitev Vltava, ki je, kot smo že zapisali, nastala druga po vrsti, je v primerjavi z drugimi daleč najbolj znana. Smetana je prav z Vltavo dokazal veliko mojstrstvo glasbenega pejsaža. Navdih za ustvarjanje naj bi skladatelj dobil med pohajanjem v naravi s svojim prijateljem, ko sta naletela na sotočje dveh rek, kar je Smetana pozneje ponazoril s prepletanjem dveh akordov, ki sta se nato razraščala v silovit melodični tok. Skladatelj je o Vltavi med drugim zapisal: "Skladba slika rečni tok od samega začetka, ko se dva potoka, eden hladen, drugi topel, združita in tečeta skozi gozdove in travnike. Ob tem pa se – zdaj od daleč, nato spet od blizu – oglašajo bodisi zvoki praznovanj ali poplesavanja rusalk v mesečini. Ob bližjem nabrežju se nenadoma razbohoti pogled na ruševine nekdaj mogočnega gradu, padec reke pa medtem pospeši njen tok, ki se začne silovito vrtinčiti (brzice sv. Janeza). Nakopičena zvočna energija celotnega orkestra na pragu zaključka pa poslušalcu naslika mogočno reko Vltavo, ki se v široki strugi vije skozi Prago mimo utrdbe Višegrad in veličastno izgineva v daljavi, kjer se zlije z reko Labo.   

Benjamin Virc 

 

BIOGRAFIJA DIRIGENTA

Simon Dvoršak – dirigent, pianist, korepetitor in docent na Akademiji za glasbo – redno sodeluje z Orkestrom Slovenske filharmonije, s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor, s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija ter z orkestrom Festivala Maribor. Z Orkestrom Slovenske filharmonije je izvedel vrsto koncertov za TEMSIG, Akademijo za glasbo, Glasbeno mladino Slovenije in Glasbeno mladino ljubljansko. Pogosto se posveča opernemu in gledališkemu odru. Kot operni dirigent je debitiral z Ipavčevo opero Teharski plemiči, kot dirigent asistent pa je v SNG Maribor pripravljal produkcije, kot so Ognjemet, Dido in Enej in La bohème. Prav tako je bil glasbeni vodja operetnih produkcij Grofica Marica in Vesela vdova. V času specializacije v Londonu je kot glasbeni vodja sodeloval pri produkcijah Into the Woods, West Side Story in Sweeny Todd, med drugim pod mentorstvom priznanega dirigenta Stewarta Pedlarja. V Slovenskem komornem glasbenem gledališču je dirigiral opere La Cecchina ali Nikogaršnja hči, Zmikavt in stara devica ter Junak našega časa.

BIOGRAFIJE SOLISTOV

Barbara Kresnik je diplomirala leta 1995 na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Borisa Šurbka. Študij je nadaljevala v Franciji na konservatoriju v Versaillesu pri Sylviu Gualdi, kjer je diplomirala leta 1996 s posebno nagrado skladatelja Jeana Aubina za najboljšo interpretacijo in oceno "La Medaille d’Or à l'unanimité". Že v času študija in tudi pozneje se je redno udeleževala seminarjev pomembnih tolkalnih pedagogov in izvajalcev, kot so Keiko Abe, Evelyn Glennie, Igor Lešnik, Jean Geoffroy idr. Sodelovala je z Orkestrom Slovenske filharmonije (tudi kot solistka), Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Orkestrom SNG Opera in balet Ljubljana ter številnimi komornimi ansambli. S harfistko Nicoletto Sanzin je koncertirala v Sloveniji in Italiji. Tolkala je poučevala na Gimnaziji v Celju in v Kopru. Je ustanovna članica Slovenskega tolkalnega projekta (SToP) in v okviru skupine deluje kot solistka, predavateljica in pedagoginja. Sodelovala je pri izdaji različnih zvočnih posnetkov Studia za tolkala, tolkalcev Slovenske filharmonije in tolkalne skupine SToP.

Špela Cvikl je leta 2017 diplomirala na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Hamburgu. V času študija je bila članica mladinskega orkestra Severnonemškega radia (NDR) in Ansambla za svetovno glasbo na Visoki šoli za glasbo in gledališče Hamburg. V sezoni 2013/2014 je postala štipendistka Simfoničnega orkestra v Göttingenu, leta 2015 pa je uspešno opravila avdicijo za dvoletno štipendijo Orkestrske akademije v Državnem filharmoničnem orkestru Hamburg (Philharmonisches Staatsorchester Hamburg). Z omenjenim orkestrom se je udeležila turneje po Južni Ameriki, nastopila v dvorani Elbphilharmonie in pod vodstvom šefa dirigenta Kenta Nagane kot komorna glasbenica nastopila na festivalu Audi Sommer. Ob zaključku svojega štipendijskega obdobja je na komornem koncertu Orkestrske akademije premierno izvedla skladbo Cimento bit skladatelja Rafaela Borgesa Amarala, ki je bila napisana za glasbenike akademije in posvečena njej. Po končanem študiju se je vrnila v domovino, kjer od septembra 2017 deluje kot timpanistka Slovenske filharmonije.

Matevž Bajde je diplomiral iz tolkal na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Od leta 1997 je član Orkestra Slovenske filharmonije. Občasno sodeluje pri projektih sodobne glasbe (Neofonia, Festival Slowind idr.) ter muzicira z drugimi orkestri in ansambli (Akademski pevski zbor Tone Tomšič, Glasbena mladina Slovenije). Igra tudi v Trobilnem ansamblu Slovenske filharmonije in je član Slovenskega tolkalnega projekta (SToP), ki sodeluje s svetovno priznanimi glasbeniki. Skupina je v petnajstih letih svojega delovanja pridobila velik ugled doma in v tujini (Hrvaška, Črna gora, Češka, Španija, Južna Koreja, Avstrija) ter je za svoje delo prejela Župančičevo nagrado (2013) in nagrado Prešernovega sklada (2014).

Franci Krevh je diplomiral iz tolkal na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Borisa Šurbka. V Orkestru Slovenske filharmonije je zaposlen že petnajst let. V tem času se je predstavil tudi kot solist (Tan Dun, Koncert za papirna glasbila in orkester) ter ustvarjalec in povezovalec simfoničnih koncertov za mlade poslušalce. Tolkala in tolkalna glasba so središče njegovega poklicnega in ljubiteljskega zanimanja. Vrsto let soustvarja programsko shemo Slovenskega tolkalnega projekta. Nove izzive išče z Ansamblom za sodobno glasbo MD7 ter ansamblom za staro glasbo Capella Carniola. Je soavtor Tolkalnega terminološkega slovarja ter vodja tolkalnih krogov.


Iskalnik

Naša spletna stran uporablja piškotke s pomočjo katerih omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev, izboljšuje in prilagaja uporabniško izkušnjo ter analizira promet. Potrdite, da se strinjate z njihovo uporabo.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za sporočilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list 109/2012, v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati na začetku leta 2013 ter je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
activeHeaderSlide SNG Maribor Začasen piškotek; delovanje uvodne spletne strani SNG Maribor (glava).
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
SNG Maribor Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
_pk_ref
_pk_cvar
_pk_id
_pk_ses
...
Matomo Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Matomo (ex Piwik).
Matomo politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Matomo (opt-out)
_ga
_gid
_gat
_gac_*
Google Analytics Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Google Analytics (orodje za spletne analitične podatke podjetja Google).
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google Analytics / Google Analytics politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Google Analytics (opt-out)
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)

_fbp
c_user
s
xs
presence
datr
ft
lu
sub
lsd
reg_ext_ref
reg_fb_gate
reg_fb_ref
wb
act
_e_3qqF_0
wd
p
...

Facebook Te piškotke nastavi Facebookov vtičnik.
Facebook piškotki in podobne tehnologije
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

SNG Maribor.