5 % popust pri spletnem nakupu za vse predstave in koncerte SNG Maribor!

Skok na vsebino | Skok na meni

Slovensko narodno gledališče Maribor

Ponedeljek, 25. maj 2015

6. koncert Simfoničnega cikla

6. koncert Simfoničnega cikla
27. maj 2015 ob 19.30, Dvorana Union
 
Simfonični orkester SNG Maribor
Dirigent TaeJung Lee
Solist Mak Grgić, kitara
Koncertna mojstrica Oksana Pečeny
 
Program
Alojz Ajdič Fatamorgana, za simfonični orkester
 
Arvo Pärt Fratres, za violino solo, godalni orkester in tolkala
 
Joaquín Rodrigo Concierto de Aranjuez, za kitaro in orkester
Allegro con spirito 
Adagio
Allegro gentile
 
******
 
Dmitrij Šostakovič Simfonija št. 10 v e-molu, op. 93
Moderato
Allegro
Allegretto
Andante – Allegro 
 
  
Glasbeni opus slovenskega skladatelja Alojza Ajdiča (rojen leta 1939 v Fojnici pri Sarajevu) poznavalci največkrat opisujejo kot "novi minimalizem", ki ga ustvarjalec zastavlja in preoblikuje v izrazito samosvojem slogu. Prav omenjeni minimalizem se v Ajdičevi glasbi uteleša in "zgoščuje" skozi različne ekspresivne kanale, miniaturne glasbene značajske oznake, ponavljajoče se motivične celice, zadržano uporabo harmonije in inštrumentalno barvitost. S svojimi tremi simfonijami, nekaterimi koncertnimi deli, med katerimi sta najbolj znana Koncert za violino in orkester ter Rapsodija za trobento in orkester, ter zajetnim deležem komorne glasbe se je Ajdič preizkusil tudi v scenski glasbi (obsežna kantata Ravensbrück, opera Brata). Njegova bržkone najbolj znana skladba pa je Fatamorgana, ki je nastala leta 1982 in je bila sprva zamišljena kot duet pozavne in klavirja, dve leti pozneje pa jo je skladatelj predelal za veliki simfonični orkester. Med že omenjenimi potezami minimalizma se v Fatamorgani (naslov sicer namiguje na optične iluzije, ki jih želi "ilustrirati" glasba s specifičnimi idiomi) pomenljivo razraščajo diatonična modalnost in statični tonski bloki s sopostavljenimi kontrasti, ki zvenijo kot tujek znotraj istega zvočnega sistema. Jasna tridelna formalna zasnova daje vtis časovne zamaknjenosti in očarane zatopljenosti, kar ustvarja nekakšen orientalski motiv v vzporednem intervalu male none, temu pa sledi odmevni motiv v partu pozavne. Nenadnemu zvočnemu vrhuncu, ki predstavlja pravzaprav edini vrh dramske napetosti, sledi plejada solističnih vložkov v pihalih, ki ohranjajo mehkobno razpoloženje s pomočjo orientalskih melodičnih drobcev, skladba pa se po principu svobodne tematske reprize zaključi z uvodno predstavljenim motivom.
Pogosto izvajana skladba Fratres (izraz v latinščini označuje brate) je zgledni primer t. i. tintinnabuli (zvonovske) kompozicijske tehnike estonskega skladatelja Arva Pärta (r. 1935). Omenjeni postopek, katerega nastanek je navdihnil Pärtov močan stik z vokalno glasbo (še posebej z gregorijanskim koralom), sestavlja dvoglasje, pri čemer prvi glas v razloženih akordih oponaša oglašanje zvonov, drugi pa se premika po navadi v diatoničnem postopu. Prva različica skladbe Fratres, s katero je Pärt po lastnih besedah želel zajeti "trenutek in večnost, ki se bojujeta v nas", je bila ustvarjena za godalni in pihalni kvintet leta 1977, tej pa so v presledkih vse do leta 1992 sledile številne druge variante in aranžmaji za druge inštrumente, denimo za solo violino in klavir (ali za violo oziroma violončelo in klavir). Jedro kompozicije predstavlja "hipnotični" niz devetih akordnih sekvenc (vsaka sekvenca obsega praviloma šest taktov), ki jih razmejuje ponavljajoči se motiv v tolkalih. Omenjene sekvence razloženih akordov izrisujejo jasen vzorec, sočasno pa se z naraščanjem disonantne napetosti vedno bolj izrazito širi harmonski prostor, s čimer se vsaj deloma zabrisujeta monotonija in prevladujoča zamaknjenost skladbe.
Concierto de Aranjuez (Koncert iz Aranjueza, mesta blizu Madrida), ki ga je leta 1940 ustvaril španski skladatelj in klavirski virtuoz Joaquín Rodrigo Vidre (1901–1999), velja še danes za eno najuspešnejših sintez španske ljudske glasbe s poznoromantično koncertantno tradicijo. To tristavčno delo za solistično kitaro in orkester je postalo izredno priljubljeno nemudoma po praizvedbi 6. novembra 1940 v Barceloni (prvi solistični interpret koncerta je bil kitarist Rodrigo Sáinz de la Maza). Bogata sonornost koncertnega dela se na široko razpre že v prvem stavku (Allegro con spirito), ki v okviru klasične sonatne oblike izvablja živahen dvorni ples fandango iz osrčja Španije. Vsa skladateljeva pozornost gre solistu, ki ga spremlja orkester s pritajenimi basi. Kitara se nato naglo požene v skakljajoče ostinatne figure, ki jim tiho odgovarjajo pihala, prvo večjo pasažo pa prevzamejo godala. Temperamentni glasbeni dialog kitare s pihali se zaključi s frigijsko kadenco, zatem pa se predstavi druga tema, ki jo kitara obdela z bleščečo virtuoznostjo. V počasnem drugem stavku (Adagio) se že po prvem taktu oglasi otožna melodija v partu angleškega roga, ki oponaša glas pevca flamenka in obenem evocira ritual saete, značilne seviljske procesije. Kitara nato predstavi novo temo, s katero se začne dialog s fagotom, mehkobni zven kitare pa na koncu stavek zaokroži z zasanjano zvočno ilustracijo sončnega zahoda. Zadnji stavek (Allegro gentile) ponovno izvablja plesno razpoloženje v okviru rondojske oblike in dvodelnem kontrapunktu, ki mu sledijo še štiri krajše epizode. Sploh zadnja epizoda doseže vrhunec s hitrimi arpeggii, tej sledi le še kratka koda, ki zamre v tišini.  
Življenje ter umetniški vzponi (in padci) ruskega skladatelja Dmitrija Šostakoviča(1906–1975) so pravzaprav eksemplarični primer "funkcioniranja" svobodnomislečega umetnika v primežu totalitarizma in represije Stalinovega režima. V impozantnem nizupetnajstih simfonij je skladatelj prehodil dolgo razvojno pot, ki bi se v drugačnem družbenopolitičnem okolju najverjetneje udejanjila povsem drugače. Tako glede "vsebine" kot formalne zasnove predstavlja Deseta simfonija v e-molu (op. 93), ki je nastala tako rekoč nemudoma po Stalinovi smrti 5. marca 1953, Šostakovičev ambiciozen poskus sinteze evropske (postmahlerjanske, ne le ruske) simfonične tradicije in spretno zakodiranih glasbenih "komentarjev" Stalinovega totalitarizma. Prvi stavek (Moderato), ki je obenem najdaljši, je zasnovan v razmeroma počasnem tempu in "robati" sonatni obliki. Skladatelj sam je v svoji knjigi Pričevanja (Свидетельство) poudaril, da je njegova Deseta simfonija, ki jo je prvič izvedla Leningrajska filharmonija 17. december 1953 pod vodstvom Jevgenija Mravinskega, pravzaprav Stalinov glasbeni portret. Drugi stavek (Allegro) se s sinkopiranimi ritmi in besnečimi pasažami šestnajstink razrašča v nekoliko ironičen scherzo. Šele v tretjem stavku (Allegretto) se splošno razpoloženje nekoliko "zmehča" z nokturnovsko mahlerjansko senzibilnostjo, v katerega je položil dve osebni temi (prva, D(E)sCH, predstavlja skladateljev emblem, druga tema, ki jo kar dvanajstkrat zaigra rog, pa temo študentke Elmire Nazirove, v katero se je Šostakovič zaljubil). Uvodna refleksivnost dvodelno zasnovanega sklepnega stavka (Andante – Allegro), ki ga prav tako preveva mahlerjanski duh, nenadoma eksplodira v hitri finale, ki ga ognjeviti ritem kozaškega gopaka stopnjuje vse do bleščečega vrhunca. 
Benjamin Virc
 
 
Biografiji dirigenta in solista
TaeJung Lee, dirigent
Dirigent TaeJung Lee se je rodil v južnokorejski prestolnici (Seulu), kjer je po študiju klavirja na tamkajšnjem umetniškem konservatoriju nadaljeval s študijem dirigiranja pri prof. Chi-Yongu Chungu in komorne glasbe pri Myung-Wha Chungu na glasbenem oddelku korejske nacionalne Univerze za umetnost. Leta 2005 se je začel študijsko izpopolnjevati na dunajski Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti pri prof. Urošu Lajovicu, Fabiu Luisiju in Bertrandu de Billyju. Po študiju, ki ga je zaključil z odliko, in dodatnem izpopolnjevanju pri največjih dirigentskih avtoritetah (Zubin Mehta, Sir Simon Rattle, Bernard Haitink, Kurt Masur, Myung-Wung Chung, Jorma Panula, Toyama Yuzo idr.), je kmalu postal iskan dirigent. Med njegovimi prvimi angažmaji spadajo dirigiranje avstrijskim orkestrom, zlasti Radijskemu orkestru Dunaj (RSO Wien). V svoji razmeroma kratki dirigentski karieri, v kateri se enako zavzeto posveča tako simfoničnemu kot opernemu repertoarju (Ljubezenski napoj, Netopir, Ugrabitev iz Seraja, Telefon ali Ljubezen v troje, Filozofova duša ali Orfej in Evridika, Madama Butterfly, Carmen, Tristan in Izolda idr.), je vodil številne priznane orkestre, poleg že omenjenega RSO Wien še orkester Slovenske filharmonije, Seulske filharmonike, Nacionalni simfonični orkester iz Porta, Simfonični orkester SNG Maribor, Državno filharmonijo Banatul iz Temišvara, Korejsko filharmonijo, Beethovnov simfonični orkester z Dunaja, Dunajski komorni orkester, Sinfonietto Baden, Simfonike iz Sendaija in Suwona, Avstrijski ansambel za novo glasbo (OENM) idr. Med njegove največje uspehe spada debi v zlati dvorani dunajskega Musikverein, prav tako pa se je že večkrat predstavil slovenski publiki na različnih prizoriščih (Cankarjev dom, Dvorana Union v Mariboru …).
 
Mak Grgić, kitara
Kitarist Mak Grgić se je začel glasbeno izobraževati na Glasbeni šoli Franca Šturma v Ljubljani pri prof. Antonu Črnuglju. V Zagrebu je nato študiral kitaro pri prof. Anteju Čagalju na Konservatoriju Elly Bašić in diplomiral v razredu prof. Alvara Pierrija na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. Trenutno se posveča doktorskemu študiju na USC Thornton School of Music v ZDA pri prof. Williamu Kanengiserju in Scottu Tennantu, članu Losangeleškega kitarskega kvarteta. Prav tako je dejaven kot asistent na omenjeni univerzi (pri prof. Brianu Headu), kot umetnik pa se posveča tudi dobrodelnim akcijam, denimo zbiranju denarne pomoči socialno ogroženim otrokov v Bosni in Hercegovini. V ta namen je pripravil tudi kitarski recital v Zenici. Je zmagovalec italijanskega kitarskega tekmovanja "Luigi Mozzani", po najvišjih priznanjih pa je posegel tudi na mednarodnih tekmovanjih "Andres Segovia" v nemškem Velbertu, na Forumu kitare na Dunaju, na tekmovanju v italijanskem Arrenzanu, v Weimarju (tekmovanje "Anna Amalia"), beograjskem tekmovanju Guitarart Festival ter na evropskem tekmovanju klasične kitare "Enrico Mercatali" v Italiji. 
Kljub svoji mladosti je koncertiral po številnih svetovno priznanih prizoriščih (Les Invalides v Parizu, Chicago Cultural Center, Koncerthaus v Stockholmu, Chapelle historique du Bon-Pasteur v Montréalu, Library and Archives Canada v Ottawi, Amici del Loggione del Teatro alla Scala v Milanu, Dvorana Marjana Kozine Slovenske filharmonije v Ljubljani ...) in za svoje nastope prejel odlične kritike:
"Zasluženo je osvojil naziv mladega mojstra kitare – ne samo zaradi svojega natančnega, veščega in harmoničnega igranja, temveč zaradi dejstva, da njegove roke glasbo preoblikujejo v nadvse lepo, svetleče in lebdeče, veselo živo bitje." (Jutranji list, Hrvaška)
"Neverjeten, bravurozen nastop, sladostrasten izraz in bogato prefinjeno niansiranje fraz, skupaj z občutkom za slog, ki zelo ustreza uglajenosti baroka, modernistični moči in igrivi strasti." (Chitarra classica, Italija)
"Čudovito, sijajno, izjemno. Bil je spektakularen!" (Eagle Gazette, Ohio, ZDA)
Mak Grgić velja za inovativnega kitarista, katerega repertoar obsega slogovno širok spekter virtuoznih glasbenih del za kitaro in tudi druge inštrumente, prirejenih za kitaro (zlasti v transkripciji Brahmsa in Kreislerja), od baroka pa vse do sodobnih "avantgardnih" tokov (mikrotonalne glasbe). Tri leta je bil član priznanega Zagrebškega kvarteta kitar, pri koncertnem debiju s Simfoničnim orkestrom iz Sankt Peterburga je požel stoječe ovacije ruske publike. Je ustanovitelj crossover kitarskega Dua Deloro, ki nastopa z zvezdo flamenka, Adamom del Montejem, prav tako pa redno nastopa s kitaristom Danielom Lipplom v duetu FretX, ki se posveča predvsem sodobnim in novo nastalim skladbam za kitarski duo. Kot solist je nastopil z uglednimi glasbeniki, kot so Martin Chalifour, Jay Campbell, Joshua Roman, The Assad Brothers, Ashley Bathgate, John Sant'Ambrogio, Christopher Matthews, Paul Vasile, Stephen Ackert, Christopher McGuire, Taso Comanescu, Ian Rosenbaum ter slovenski skladatelj in kitarist Nejc Kuhar, s katerim je posnel svojo prvo zgoščenko. Redno koncertira po ZDA in Evropi, med njegove zadnje pomembnejše nastope velja izpostaviti solistični recital v okviru cikla Zvoki šestih strun Cankarjevega doma, nastop na festivalu Piranski glasbeni večeri s priznanim ameriškim godalnim kvartetom JACK, koncert s Simfoničnim orkestrom Spokane na festivalu v Sandpointu (v zvezni državi Idaho, ZDA), nastop s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija ter s Hrvaškim komornim orkestrom, solistične recitale v Španiji in na Portugalskem v januarju 2012, koncert v okviru Pacifiškega kitarskega festivala, festivala v Lancastru, sodelovanje na operni produkciji Dallas Opere, snemanje glasbe za film Regrets of White Camellias v hollywoodski produkciji. Med večjimi glasbenimi projekti naj omenimo nastope na Guitar Festival Mikulov na Češkem, Minnesota Guitar Society, v Strathmoru v Baltimoru ter v National Gallery of Art v Washingtonu. Mak igra na kitaro znamke José Ramirez (narejeno leta 1966 v Madridu), kitaro Antonius Müller iz leta 2009 ter na t. i. "double top" kitaro izvrstnega slovenskega izdelovalca glasbil, Sama Šalija.

 


Iskalnik

Naša spletna stran uporablja piškotke s pomočjo katerih omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev, izboljšuje in prilagaja uporabniško izkušnjo ter analizira promet. Potrdite, da se strinjate z njihovo uporabo.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za sporočilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list 109/2012, v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati na začetku leta 2013 ter je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
activeHeaderSlide SNG Maribor Začasen piškotek; delovanje uvodne spletne strani SNG Maribor (glava).
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
SNG Maribor Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
_pk_ref
_pk_cvar
_pk_id
_pk_ses
...
Matomo Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Matomo (ex Piwik).
Matomo politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Matomo (opt-out)
_ga
_gid
_gat
_gac_*
Google Analytics Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Google Analytics (orodje za spletne analitične podatke podjetja Google).
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google Analytics / Google Analytics politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Google Analytics (opt-out)
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)

_fbp
c_user
s
xs
presence
datr
ft
lu
sub
lsd
reg_ext_ref
reg_fb_gate
reg_fb_ref
wb
act
_e_3qqF_0
wd
p
...

Facebook Te piškotke nastavi Facebookov vtičnik.
Facebook piškotki in podobne tehnologije
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

SNG Maribor.