5 % popust pri spletnem nakupu za vse predstave in koncerte SNG Maribor!
Stran za slepe in slabovidne

Skok na vsebino | Skok na meni

Slovensko narodno gledališče Maribor

Petek, 4. maj 2012
Najava dogodka

6. koncert Simfoničnega cikla Koncert za Maribor

Koprodukcija med SNG Maribor in Maribor 2012 – EPK

ZA TAKOJŠNJO OBJAVO

6. koncert Simfoničnega cikla
Koncert za Maribor
Koprodukcija med SNG Maribor in Maribor 2012 – EPK

8. maj 2012 ob 19.30, Velika dvorana SNG Maribor

Simfonični orkester SNG Maribor
Dirigent Simon Robinson
Zbor Opere SNG Maribor
Zborovodkinja Daniela Candillari
Igor Samobor k. g.
Gabrijela Nedok, sopran
Irena Petkova, mezzosopran

Program

Tomaž Svete: Prva simfonija, za veliki orkester, sopran, mezzosopran in zbor
(praizvedba)
Introduction – Uvod (Allegro con fuoco)
Water – Voda (Contemplativo)
Fire – Ogenj (Allegro con fuoco)
Air – Zrak (Amabile e con tenerezza)
Earth – Zemlja (Lento misterioso)
Light – Luč (Andante religioso)

*****

Milko Lazar: Veronika
(praizvedba)

Oratorij za simfonični orkester, mešani zbor in dramskega igralca
Po motivih romana To noč sem jo videl Draga Jančarja in pesmih Andreja Brvarja
Libreto ter interpretacija besedil Igor Samobor
Oblikovanje luči Sašo Bekafigo
Lektorica Metka Damjan

BESEDI SKLADATELJEV

Prva simfonija je nastajala vrsto let, nekje od leta 1994, ko je umrl W. Lutosławski, ki mi je bil ves čas vzor in pri katerem sem se kot mlad skladatelj udeležil tečaja iz kompozicije v istrskem Grožnjanu (leta 1977). Tako sem se daleč od vzorcev 2. dunajske šole skušal navezati na tradicijo njegovih simfonij, seveda prej v formalnem kot v glasbeno vsebinskem smislu. Dolga leta je delo ležalo v predalu, na pobudo prejšnjega umetniškega vodje Opere SNG Maribor, Janka Kastelica, pa sem delo temeljito predelal in v celoti dokončal. Pet stavkov se navezuje na Heraklitovo kozmogonično filozofijo, zlasti na prastaro idejo o štirih osnovnih elementih. Tukaj je treba iskati tudi notranjo dramaturgijo celotnega dela, ki naravnost kliče po veliki orkestrski zasedbi, zboru in solistih v smislu simfonične zasnove Mahlerjevega tipa. Zunanja zgradba stavkov močno spominja na njegovo "Vstajenjsko" Drugo simfonijo, seveda pa v mojem delu ni niti najmanjših glasbenih referenc na Gustava Mahlerja. Ni pa naključje, da sem se kot vodja tenorjev udeležil evropske turneje z Mahlerjevo Drugo pod vodstvom Claudia Abbada leta 1985 in nekje v istem času še kot pomožni dirigent Leonarda Bernsteina pri izvedbi njegove Tretje simfonije v okviru t. i. Peace journey (Popotovanja za mir). Te in kasnejše dirigentske izkušnje na Dunaju in v Pragi so pustile komaj razpoznaven pečat tudi v moji Prvi simfoniji. Prvi stavek, Voda (skice so nastajale tako rekoč direktno iz vode ob plavanju po donavskih zapuščenih rokavih), se udejanja skozi element vode oziroma prek melodije, ki se navezuje nanj v glasbenem smislu. Tonski obseg celotnega stavka je namerno zožen (as–as1), tudi osnova dinamika sega večinoma nekje od pp (pianissima) do mp (mezzopiana), osnovno razpoloženje pa ustvarjajo figure v pihalih. V drugem stavku Fire, ki je bil dokončan na vulkanskem otoku Nysirosu, se na začetku ponovi osnovna misel Introdukcije (repeticija tona H v skorajda beethovnovski gesti), ambitus se razširi, podobno izbruhu vulkana, vse do skrajnih tonskih višin, padajoče in dvigajoče se linije v trobilih pa dobijo demoničen značaj. Tretji stavek, Zrak – ta je nastal na otoku Lopud –, začenja z notranjo fluktuacijo tona As v pianissimu, trepetanje zraka se odraža v poliritmično zasnovanih hitrih figurah kot v kakšni Ligetijevi skladbi, demonični element kvartnega signala s padajočimi linijami v forte dinamiki pa prekine subtilnost zvočnega tkanja in skozi reminiscenco na drugi stavek skladbo ciklično osmisli. V četrtem stavku (Earth oziroma Zemlja) smo priča duetu ženskih solistk, ki ob pritajeni spremljavi orkestra sledita vsem najneznatnejšim premenam Baudelairove pesmi Žalobna luna iz zbirke Cvetje zla. Peti stavek, Luč (Light) iz Rekviema, zazveni v konstelaciji solistk in zbora v komornem razpoloženju ter v pp dinamiki, pritajena žalost pa se spremeni v protest na robu blaznosti, ki nas spominja na "podobo strašnega kraja" (terribilis est locus iste); preostale strofe Baudelairove pesmi predstavljajo svojevrstno študijo morfologije in zvočnih posebnosti francoskega originala ter nemškega prevoda pesmi. Ko obmolknejo človeški glasovi, sledi komentar v orkestru, rogovi ponovijo temo Vode, oblikovni lok je sklenjen, skladba pa izzveni v slavnostnem D-duru.

Tomaž Svete, april 2012

 

K skladanju oratorija me je nagovoril dirigent Simon Robinson. Skupaj sva se odločila, da naj literarno osnovo tvorijo dela dveh mariborskih avtorjev, Draga Jančarja in Andreja Brvarja. Ker sem pevske soliste hotel nadomestiti z dramskim igralcem, sem k sodelovanju povabil igralca in režiserja Igorja Samoborja, ki je tudi izbral besedilo in napisal libreto. V tesnem sodelovanju z Igorjem Samoborjem sva ustvarila osem slik, kjer se enakovredno prepletajo pripovedovanje, orkestrska igra in zborovsko petje. Vsebinsko osnovo pripovedi tvori najnovejši roman Draga Jančarja To noč sem jo videl, izbrane pesmi Andreja Brvarja v zborovski izvedbi pa so neke vrste komentar k zgodbi. Oba avtorja sta me močno navdihnila, saj njuno večplastno pisanje kar kliče k uglasbitvi. V libretu Igorja Samoborja, kjer je Jančarjeva Veronika osrednji lik zgodbe, pa sem dobil jasno osnovo za komponiranje glasbe.

Oratorij Veronika pripoveduje o lepih in temnih plateh življenja, o ljubezni in sovraštvu, o vojni in miru …, je oratorij svobodne oblike, kjer meja med glasbenim in dramskim ni natančno določena.

Oratorij Veronika posvečam svojemu rojstnemu mestu Maribor, kjer sem preživel ključna leta svojega življenja.

Milko Lazar, maj 2012

BIOGRAFIJE USTVARJALCEV IN IZVAJALCEV

 

Tomaž Svete, skladatelj

Tomaž Svete (rojen leta 1956 v Ljubljani) velja za enega vidnejših sodobnih slovenskih skladateljev, ki se v svojih glasbenih delih spontano spogleduje z estetiko historičnih avantgard, zlasti z neoklasicizmom in ekspresionističnim izročilom druge dunajske šole. Študij kompozicije na ljubljanski glasbeni akademiji je končal leta 1980 v razredu Daneta Škerla, dirigiranje pa na isti ustanovi naslednje leto, in sicer v razredu Antona Nanuta. Podiplomsko se je izpopolnjeval na Dunaju iz elektroakustične glasbe (pri Dieterju Kaufmannu) med letoma 1976 in 1977 ter 1989 in 1990; iz kompozicije (pri Friedrichu Cerhi) od leta 1983 do 1986 prav tako na Dunaju, iz dirigiranja pa pri Karlu Österreicherju in Otmarju Suitnerju leta 1988. Magisterij iz kompozicije je opravil na dunajski Visoki šoli za glasbo (pri Hermannu Goertzu) leta 1989, operno izpopolnjevanje pa je opravil (prav tako pri Goertzu) na isti ustanovi leta 1991. Poklicno deluje kot pedagog in predstojnik Oddelka za glasbeno pedagogiko na pedagoški fakulteti mariborske Univerze. Svetetova glasbena govorica je postmodernistična, zdaj naslonjena in zazrta v preteklost in vzornike, učitelje in mentorje, zdaj spet kombinirana z novostmi in stilnimi inovacijami. Med visokoetičnimi Svetetovimi kompozicijami zasledimo opere Kriton, Pesnik in upornik, Pierrot in Pierrette ter dela za komorne zasedbe in simfonične orkestre, kot sta L’amor sul mar in Gotska okna. Uspeh je dosegel z radijsko opero (skupaj z RTV Slovenija) Kralj Malhus (ki jo je ustvaril na lastni libreto po Cankarjevi noveli), s satirično opero v treh scenah (leta 1980) ter z delom Ugrabitev z laudaškega jezera (iz leta 1993), ki ga je prav tako napisal na lastni libreto. Naslovi ostalih del potrjujejo Svetetovo slogovno zasidranost v glasbenem postmodernizmu, med drugim Hefaistos za violino in klavir (iz leta 1988), Izomerizmi za dva ansambla, klavir, tolkalca in trombon (iz leta 1993), Rappresentazione sacra za kontrabas in kvartet flavt (iz leta 1994). Svete ustvarjalno posega še na zborovsko področje, v elektroakustično glasbo, improvizacije, aktivno se ukvarja z dirigiranjem, korepetiranjem, zborovodstvom in zborovskim petjem, piše razprave in raziskuje, predava in se poklicno ukvarja s pedagoškim delom. Za svoje bogato in široko razvejano glasbeno delo je že prejel nagrade in priznanja, doma in v tujini.

 

Milko Lazar, skladatelj

Milko Lazar, skladatelj, čembalist in saksofonist, se je rodil leta 1965 v Mariboru. Po končani srednji glasbeni šoli je študiral jazz, klasični klavir in saksofon na Visoki šoli za glasbo in gledališko umetnost v Gradcu ter čembalo na Kraljevem konservatoriju v Haagu. Petnajst let je redno deloval v Big Bandu RTV Slovenija kot prvi altsaksofonist, solist ter kot dirigent in skladatelj. V svojem jazzovskem obdobju je sodeloval s številnimi zasedbami, ki jih je tudi vodil (Quatebriga, Royal Society, Štefbet Rifi, Milko Lazar Quartet), in z mnogimi svetovno znanimi džez glasbeniki, kot so Maria Schneider, Herb Pomeroy, Peter Herbolzheimer in Mathias Rüegg. Nastopal je na številnih znanih festivalih, kot so Perugia Jazz Festival, Leverkussen Jazz Festival, Jazz Nad Odra – Wrocław, Jazz festival Ljubljana, Hannover Expo 2000, Alpentöne Festival Altdorf itn. Posnel je več kot štirideset plošč in dvanajst avtorskih zgoščenk. Poleg skladanja za različne komorne zasedbe in simfonične orkestre ustvarja tudi glasbo za filme ter gledališke, plesne in multimedijske projekte. V zadnjih letih redno sodeluje z Edwardom Clugom, s katerim je ustvaril predstave Prêt-à-porter, 4 Reasons, Pocket Concerto ter Watching Others. Leta 2005 je s pianistom Bojanom Goriškom ustanovil klavirski duo Gorišek-Lazar, s katerim izvajata Lazarjevo avtorsko glasbo; kot duet sta nastopila po vsej Sloveniji, veliko pa gostujeta tudi v tujini, med drugim v ZDA, Nemčiji, Avstriji ter na Švedskem in Madžarskem. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim nagrado Prešernovega sklada (leta 2005).

 

Simon Robinson, dirigent

Več kot 30-letno kariero Simona Robinsona zaznamujejo številni uspehi. Seznam njegovih premierno izvedenih skladb slovenskih skladateljev, primarno namenjenih za gledališče in koncertni oder, ter praizvedb del iz svetovne literature (muzikali, operete, oratoriji, simfonična in komorna dela), priča o dirigentovi izredni prilagodljivosti različnim žanrom in estetskim zahtevam. Leta 1978 je postal dirigent in korepetitor, leto zatem pa stalni dirigent Opere in baleta SNG Maribor, kjer je v preteklih 25 letih sodeloval s številnimi uglednimi gostujočimi umetniki pri skorajda vseh produkcijah. Njegov naraščajoč ugled mu je zagotovil vedno več vabil znotraj Slovenije ter iz tujine. Tako je kot gostujoči dirigent sodeloval z orkestrom Slovenske filharmonije, Simfoniki RTV Slovenija, Hrvaškim vojaškim simfoničnim orkestrom, Beograjsko filharmonijo, z zasedbo Collegium musicum iz Guildforda, Simfoničnim orkestrom univerze iz Surreyja, orkestroma Kraljevih akademij za glasbo iz Londona in Cambridgea, Kraljevim filharmoničnim orkestrom iz Liverpoola, Angleško narodno opero iz Leedsa in Praškim radijskim orkestrom. Simon Robinson je dejaven in iskan tudi kot skladatelj, ki ustvarja predvsem v glasbenodramskih zvrsteh za dramsko gledališče, radijske in televizijske igre, lutkovno gledališče in druge slovesne priložnosti. Cenjen je tudi kot predavatelj, med drugim je izredni profesor za dirigiranje na mariborski univerzi in profesor za glasbeno literaturo na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot predan izvajalec slovenske glasbe je posnel serijo plošč za zbirko Slovenska glasbena dediščina. Za svoje številne dosežke je prejel več priznanj. Poleg nagrade mednarodnega dirigentskega tekmovanja v Leedsu (leta 1983) je leta 1997 prejel tudi rektorjevo nagrado Univerze v Mariboru in zlato plaketo na 15. državnem tekmovanju Naša pesem, leto kasneje pa še Glazerjevo listino. V obdobju zadnjih treh let je dirigiral baletne in operne predstave, kot so Grk Zorba, Lucia di Lammermoor, Giselle (Operi v Beogradu in Novem Sadu), bil je tudi gostujoči dirigent predstave Ples v maskah v beograjski Operi (maj 2009) ter baleta Hrestač v Oderzu (z orkestrom Filarmonica di Treviso). Je pomemben kulturni ambasador slovensko-britanskega prijateljstva in obenem predsednik Slovensko-britanskega društva. Leta 1998 mu je kraljica Elizabeta II. podelila Red britanskega imperija za posebne zasluge na področju kulture. Aprila letos pa je dirigiral tudi praizvedbi otroške opere slovenskega skladatelja Vitje Avsca, Kdor upa, ne odneha.

 

Igor Samobor, igralec

Slovenski igralec Igor Samobor (rojen leta 1957 na Ptuju) je diplomiral na ljubljanski AGRFT in je član ljubljanske Drame od leta 1981. Njegov vsestranski igralski talent za gledališko igro in film potrjujejo že zgodnji uspehi in nagrade, med katerimi velja omeniti študentsko Prešernovo nagrado iz leta 1982 za upodobitev vloge Pastorja Mandersa v Ibsenovi drami Strahovi. Sledile so številne igralske kreacije in upodobitve naslovnih vlog v produkciji SNG Drama Ljubljana, kot so Peer Gynt (Borštnikova nagrada leta 1992), George (Kdo se boji Virginie Woolf?), Raskolnikov (Zločin in kazen), Princ Homburški (Princ Homburški) in Policaj Klostermeyer (Vera ljubezen upanje), za katere je prejel nagrado Prešernovega sklada in nagrado Sklada Staneta Severja. Z vlogo Bernanda Nightingalea (Arkadija) si je prislužil tudi naziv žlahtnega komedijanta. Prejel je številne nagrade za igro na festivalu Borštnikovo srečanje, in sicer za vloge Ponnyja Williama (Noži v kurah) in Jima (Jez) leta 2001, Bonifacija (Krst pri Savici) in Barona Charlusa (Iskanje izgubljenega časa) leta 2004, Ivana Fjodoroviča Karamazova (Bratje Karamazovi) leto kasneje, za naslovno vlogo Molièrove komedije Tartuffe leta 2007, za vlogo Tantala (Oresteja) v letu 2009 ter za naslovno vlogo Bartlebyja (Bartleby, pisar) leta 2011. Bil je tudi Stopov igralec leta 2009 – nagrado je prejel za vlogo Dušana v filmu 9:06 Igorja Šterka –, še isto leto pa je za omenjeno vlogo prejel tudi nagrado vesna za najboljšo moško vlogo na Festivalu slovenskega filma v Portorožu.

 

Gabrijela Nedok, sopran

Sopranistka Gabrijela Nedok se je rodila leta 1985 v Mariboru, kjer je obiskovala klasično gimnazijo. Po maturi leta 2005 je najprej študirala glasbeno pedagogiko in kasneje tudi pravo na mariborski Univerzi, leta 2007 pa je bila sprejeta v razred profesorice Joanne Borowske – Isser na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost (oziroma na Umetniško univerzo) v Gradcu, kjer je z odliko diplomirala junija 2011. Študirala je tudi samospev pri prof. Gerhardu Zellerju in prof. Christine Whittelessey ter oratorij pri prof. Karlheinzu Donauerju in Robertu Heimannu. Leta 2007 je pela naslovno vlogo v praizvedbi opere Pierrot in Pierrette uveljavljenega slovenskega skladatelja Tomaža Sveteta. Prav tako je sodelovala pri snemanju arhivskega posnetka te opere za RTV Slovenija, s ponovitvijo te opere pa je nastopila tudi v Ljubljani. Nastopila je na številnih koncertih po Avstriji, Sloveniji ter v Italiji, med drugim tudi na koncertu v okviru St. Pauler Kultursommer (leta 2010), na gradu Albeck na avstrijskem Koroškem (leta 2011) ter na koncertu v Palais Lobkowitz (Eroikasaal) na Dunaju leta 2011. Poleg opernega repertoarja goji tudi umetnost operete, samospeva ter oratorijskega petja.

 

Irena Petkova, mezzosopran

Mezzosopranistka Irena Petkova prihaja iz Bolgarije. Na konservatoriju v Sofiji je zaključila študij petja in kmalu postala solistka tamkajšnje Državne opere. Vrata za gostovanja po Evropi ji je odprla posebna nagrada na mednarodnem tekmovanju Borisa Hristova. Pogosto gostuje v Narodni operi iz Sofije in v Nemčiji. Suvereno obvlada vloge v Mozartovih operah ter italijanski repertoar. Med drugim je nastopila kot Carmen (Carmen), Rozina (Seviljski brivec), Adalgisa (Norma), Fenena (Nabucco), Cherubino (Figarova svatba), Suzuki (Madama Butterfly), Stara dama (Kandid) itd. Redno nastopa kot koncertna pevka vokalno-instrumentalnih skladb, tudi po Franciji in Španiji. Debitirala je tudi v veliki dvorani Dunajskega glasbenega društva. V mariborski Operi, katere članica je od leta 2006, je nastopala v operah Falstaff, Pesnik in upornik, Čarobna piščal, Kandid, Ples v maskah, Nabucco, Norma, Hoffmannove pripovedke, Lakmé (vlogo Malike je interpretirala tudi na Glasbenem festivalu Osaka na Japonskem), Seviljski brivec, Faust, Pikova dama, Netopir, Werther idr.


Iskalnik

Naša spletna stran uporablja piškotke s pomočjo katerih omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev, izboljšuje in prilagaja uporabniško izkušnjo ter analizira promet. Potrdite, da se strinjate z njihovo uporabo.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za sporočilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list 109/2012, v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati na začetku leta 2013 ter je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
activeHeaderSlide SNG Maribor Začasen piškotek; delovanje uvodne spletne strani SNG Maribor (glava).
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
SNG Maribor Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
_pk_ref
_pk_cvar
_pk_id
_pk_ses
...
Matomo Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Matomo (ex Piwik).
Matomo politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Matomo (opt-out)
_ga
_gid
_gat
_gac_*
Google Analytics Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Google Analytics (orodje za spletne analitične podatke podjetja Google).
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google Analytics / Google Analytics politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Google Analytics (opt-out)
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)

_fbp
c_user
s
xs
presence
datr
ft
lu
sub
lsd
reg_ext_ref
reg_fb_gate
reg_fb_ref
wb
act
_e_3qqF_0
wd
p
...

Facebook Te piškotke nastavi Facebookov vtičnik.
Facebook piškotki in podobne tehnologije
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

SNG Maribor.