5 % popust pri spletnem nakupu za vse predstave in koncerte SNG Maribor!

Skok na vsebino | Skok na meni

Slovensko narodno gledališče Maribor

Torek, 7. april 2015

6. koncert cikla Carpe artem

NAJAVA DOGODKA
ZA TAKOJŠNJO OBJAVO

6. koncert cikla Carpe artem

8. april 2015 ob 19.30, Kazinska dvorana

Izvajalci

Trio Maribor
Miladin Batalović
, violina
Levente Gidró, viola
Gorazd Strlič, violončelo

Program
Leo Weiner Godalni trio v g-molu, op. 6
Allegro con brio
Vivace
Andantino
Allegro con fuoco
Milko Lazar Allegro molto iz Glasbe za godalni trio
Wolfgang Amadeus Mozart Divertimento za godalni trio v Es-duru, K. 563
Allegro
Adagio
Menuetto: Allegretto – Trio
Andante
Menuetto: Allegretto – Trio I – Trio II
Allegro

Tokratni koncert komorne glasbe začenjamo z delom nekoliko manj znanega, a zato nič manj uglednega madžarskega skladatelja Lea Weinerja (1885–1960), ki se je rodil v Budimpešti, kjer je deloval praktično vse svoje življenje. Prve glasbene impulze je dobil od brata, ki ga je uvajal tudi v klavirsko igro. Izreden glasbeni talent je mlademu Leu, ki so ga kmalu označili za čudežnega otroka (kritiki so o njem pisali kot o madžarskem Mendelssohnu), omogočil spontano vsrkavanje najrazličnejših glasbenih stilov in nagel razvoj v glasbenega virtuoza. S šestnajstimi leti je bil sprejet na budimpeštansko glasbeno akademijo, kjer je študiral kompozicijo pri Jánosu (Hansu) Koesslerju. Weinerjev vzpon na mednarodni glasbeni sceni se je zgodil izredno hitro, saj je med letoma 1903 in 1908 zmagal na praktično vsakem pomembnejšem madžarskem in avstrijskem tekmovanju. Največ nagrad je osvojil s Serenado za mali orkester (op. 3). Kljub številnim "revolucionarnim" glasbenim novotarijam, ki so jih v 20. stoletju prinesli mnogi avantgardni tokovi, je Weiner po svoji slogovni usmeritvi ostal poznoromantični skladatelj, njegov ugled in z njim vred glasbena dela (kakor tudi opus drugih tradicionalno "tonalnih" skladateljev) pa so kmalu zasenčile kompozicije Stravinskega, Bartóka in Schönberga, ki so arbitrarno uvajale nove trende glasbenega modernizma. Kot predavatelj glasbenoteoretičnih predmetov, kompozicije in komorne glasbe je Weiner vse do 1949, ko se je upokojil kot zaslužni profesor, vzgojil vrsto glasbenikov, med drugim tudi mednarodno priznana dirigenta Fritza Reinerja in Georga Soltija.

Štiristavčni Godalni trio v g-molu (op. 6) je Weiner ustvaril leta 1908, ki je bilo tudi čas njegove največje ustvarjalne moči. Nemudoma po praizvedbi dela so kritiki delo označili za mojstrovino in mu napovedovali svetlo prihodnost repertoarne stalnice. Delna zasluga za to gre predvsem jasni, lahko bi celo zapisali logični oblikovni strukturi, ki se izogiba poznoromantični razplastenosti oziroma dolgoveznosti in se tako raje osredotoča na izvabljanje všečnih melodij in spevnih kontrapunktičnih prepletanj, kar lahko poslušalec opazi že v prvem stavku (Allegro con brio). Romantični melodični patos, ki spominja na melodično najekspresivnejša Brahmsova dela, se v drugem (skercoznem) stavku (Vivace) naveže na poskočen ritmični impulz, ki bi lahko bil tudi hitrejši del čardaša, osrednji del stavka pa se v nekoliko bolj umirjenem tempu posveča predvsem "raziskovanju" eksotičnih harmonskih svetov in modalnosti (v melodični liniji izstopa predvsem lidijski modus). Tretji stavek (Andantino) je zasnovan v zibajočem ritmu (v okviru šestosminskega takta) po variacijskem načelu. Melodične linije se ob izmenjavanju ostinatnih figur v violončelu prepletajo z nenavadno prožnostjo in v umirjenem pastoralnem ambientu. Šele ognjevit sklepni stavek (Allegro con fuoco) v izhodiščni tonaliteti, ki je premišljena mešanica virtuoznega zanosa, tekoče godalne motorike in vedrega razpoloženja, briljantno zaokroži kompozicijo.

Koncert nadaljujemo z Glasbo za godalni trio priznanega sodobnega slovenskega skladatelja in multiinštrumentalista Milka Lazarja (r. 1965 v Mariboru). Po končani Srednji glasbeni šoli v Mariboru je študiral jazz, klasični klavir in saksofon na graški Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost; čembalo in baročno glasbo pa na Kraljevem konservatoriju v Haagu. Lazarjeva razpetost med skladanjem in glasbenim poustvarjanjem – kar petnajst let je deloval v Big bandu RTV Slovenija, vrsto let je na nekaterih pomembnih glasbenih prizoriščih nastopal s številnimi lastnimi zasedbami, od leta 2005 pa tesno sodeluje s pianistom Bojanom Goriškom – se odraža tudi v njegovem kompozicijskem slogu. Poleg skladb za različne komorne zasedbe in simfonični orkester ustvarja tudi glasbo za film, gledališča, ples ter za različne multimedijske projekte. Leta 2005 je med drugim prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 2010 pa Župančičevo nagrado. Zlasti v Lazarjevih zgodnejših delih se močno zrcali vpliv jazza, neobaroka, latinskih ritmov, še posebej tanga nueva Astorja Piazzolle, ki na subtilen način odzvanja tudi v Glasbi za godalni trio, v skladateljevem "zrelejšem" opusu pa zasledimo predvsem vplive minimalizma, pandiatonike, aleatorike, etno glasbe iz različnih predelov sveta in neoklasičnih (eklektičnih) kompozicijskih postopkov.

Izvedeno delo je prvi stavek iz tristavčne skladbe, ki je nastala leta 2001 in jo preveva melanholija. Hrepeneča in pretežno intimna atmosfera treh glasbil je (ne oziraje na izvajalski tempo posameznih stavkov) zajeta v dialog punktiranih ritmov ostinatnih figur, v enakomerno, vzporedno ali antiparalelno gibanje akordov, formalno izčiščenost ter inštrumentacijsko diferenciacijo v skladu s klasičnim normativom. Elegantno "pološčena" melodična linija je tako praviloma položena v violinski part, viola zapolnjuje harmonsko praznino in ima obenem močan (kontra)ritmični potencial, violončelo pa z globokimi toni daje trdno harmonsko osnovo in izrisuje osnovni barvni odtenek oziroma razpoloženje posameznih stavkov, katerih zaporedje (Allegro – Andante – Presto) sledi klasi(cisti)čni tradiciji. Stavki so prav tako praviloma zgrajeni bodisi po sonatnem principu dvotematskega kontrasta z izpeljavo, reprizo in s sklepno "resolucijo" oziroma kodo bodisi po oblikovnem načelu krožnega variiranja glasbene materije s postopnim motivičnim razširjanjem.   

Umetniški opus Wolfganga Amadeusa Mozarta (1756–1791) in njegov pečat, ki ga je pustil na tedanje glasbeno življenje in nadaljnji razvoj glasbene umetnosti, današnji koncertni publiki ne potrebujeta detajlne predstavitve niti posebne promocije. Pregovorna lahkotnost, s katero je Mozart kot po tekočem traku ustvarjal nove stvaritve – najsi gre za opero, simfonijo, solistični koncert, godalni kvartet ali karkoli drugega –, je v zadnjih letih njegovega življenja trčila ob številne eksistencialne ovire. Nestalni prihodki zaradi tedaj še vedno trajajoče vojne avstrijskega cesarstva s Turčijo in potratno življenje so skladatelja pahnili v nevarno spiralo dolgov, iz katerih se žal pozneje ni uspel izkopati, ti pa so ga posledično pahnili tudi v izčrpavajočo depresijo. Sklepna kompozicija nocojšnjega glasbenega dogodka, Divertimento za godalni trio v Es-duru (K. 563), je iz več vidikov posebno delo, ki tako po formalni zasnovi kot maksimalni izrabi glasbenih sredstev predstavlja nov mejnik klasicistične komorne glasbe. Divertimento (italijanski izraz označuje glasbeno razvedrilo) je kot glasbena oblika v Mozartovem času, pred njim in tudi pozneje obstajal v več različicah. Skoraj vsak pomembnejši skladatelj komorne glasbe je iznašel svojo "magično formulo" divertimenta, ki je bolj ali manj uspešno zabavala občinstvo med različnimi druž(a)bnimi dogodki. Med nekaterimi najpogostejšimi zgledi te oblike velja omeniti plesno suito, ki jo je sestavljalo vsaj šest stavkov (stilnih plesov), Mozart pa je divertimento v inštrumentacijskem smislu pogosto razširjal tudi do deset ali več glasbil, včasih celo na velikost komornega orkestra, v glasbenem izrazu pa se je močno približeval vzoru lahkotne in tekoče italijanske sinfonie.

Šeststavčni Divertimento v Es-duru je Mozart ustvaril jeseni, 27. septembra 1788, potem ko je čez poletje dokončal svoje zadnje tri velike simfonije (št. 39 v Es-duru, št. 40 v g-molu in št. 41 v C-duru). Čeprav je bilo delo prvič izvedeno šele 13. aprila naslednjega leta (1789) v Dresdnu – violinski part je igral Anton Teyber, violo skladatelj, violončelo pa Antonín Kraft –, ga je posvetil prijatelju in bratu iz prostozidarske lože, Johannu Michaelu Puchbergu, ki je Mozartu v zadnjih letih življenja večkrat finančno priskočil na pomoč. Svojevrstna koherentnost tega pionirskega dela se ne kaže zgolj v tematski in harmonski sorodnosti tonalitet (poleg Es-dura zasledimo še bližnja As- in B-dur), ampak tudi v formalni strukturi posameznih stavkov. Prvi in drugi stavek sta tako zasnovana v sonatni formi, v četrtem se predstavi tema s štirimi variacijami, tretji in peti stavek sta menueta (drugi s kar dvema trioma), sklepni šesti stavek pa v strukturi sonatnega rondoja sopostavi tematsko-motivične kontraste in jih poveže v novo, še iskrivejšo celoto. Kot je zapisal muzikolog Alfred Einstein, je Mozartov edini dokončani godalni trio "resnično izjemno komorno delo, ki se je tako zelo razširilo z namenom ponuditi nekaj posebnega v smislu združevanja umetnosti, glasbene invencije in humorja". Kljub konvencionalnemu razmerju med melodijo (v sopranu) in spremljavo (v basu) velja vsak inštrument za prvega med enakimi; tako rekoč vsaka nota ima svojo veljavo in prinaša svoj košček k duhovno poživljajoči in čutno izpopolnjujoči zvočni celoti.

Benjamin Virc

 


Iskalnik

Naša spletna stran uporablja piškotke s pomočjo katerih omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev, izboljšuje in prilagaja uporabniško izkušnjo ter analizira promet. Potrdite, da se strinjate z njihovo uporabo.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za sporočilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list 109/2012, v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati na začetku leta 2013 ter je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
activeHeaderSlide SNG Maribor Začasen piškotek; delovanje uvodne spletne strani SNG Maribor (glava).
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
SNG Maribor Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
_pk_ref
_pk_cvar
_pk_id
_pk_ses
...
Matomo Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Matomo (ex Piwik).
Matomo politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Matomo (opt-out)
_ga
_gid
_gat
_gac_*
Google Analytics Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Google Analytics (orodje za spletne analitične podatke podjetja Google).
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google Analytics / Google Analytics politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Google Analytics (opt-out)
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)

_fbp
c_user
s
xs
presence
datr
ft
lu
sub
lsd
reg_ext_ref
reg_fb_gate
reg_fb_ref
wb
act
_e_3qqF_0
wd
p
...

Facebook Te piškotke nastavi Facebookov vtičnik.
Facebook piškotki in podobne tehnologije
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

SNG Maribor.