5 % popust pri spletnem nakupu za vse predstave in koncerte SNG Maribor!

Skok na vsebino | Skok na meni

Slovensko narodno gledališče Maribor

Torek, 21. april 2015

5. koncert Simfoničnega cikla

NAJAVA DOGODKA ZA TAKOJŠNJO OBJAVO

5. koncert Simfoničnega cikla
22. april 2015 ob 19.30, Dvorana Union

Dirigentka Živa Ploj Peršuh
Solistka Eva-Nina Kozmus, flavta

Koncertni mojster Saša Olenjuk

Program
Giacomo Puccini: Capriccio sinfonico (Andante moderato sostenuto)
Jean Françaix: Koncert za flavto in orkester
Presto
Andantino
Scherzo
Allegro
Allegretto con spirito molto
Vivo subito

*****
Giacomo Puccini: I crisantemi (Andante mesto)
Edward Elgar: In the South (Alassio), op. 50
Vivace – Nobilmente (molto sostenuto) – Molto espressivo e largamente – Poco meno mosso – Grandioso – Meno mosso, molto tranquillo – Tempo I. – Poco meno mosso – Tempo I. – Molto allegro – Grandioso

Čeprav se je italijanski skladatelj Giacomo Puccini (1858–1924) že za časa življenja uveljavil kot eden najpomembnejših ustvarjalcev opere na križpotju 19. in 20. stoletja, je svoj nesporni talent pokazal tudi v peščici del za simfonični orkester. Po Simfoničnem preludiju v A-duru (Preludio sinfonico), ki ga je ustvaril leta 1882, ko je že dve leti študiral kompozicijo na uglednem milanskem konservatoriju, je naslednje leto, natančneje poleti 1883, kot svojo zaključno diplomsko nalogo napisal tudi Capriccio sinfonico, ki je bil pod taktirko Franca Faccia, slovitega dirigenta in tedanjega glasbenega direktorja milanske Scale, prvič izveden na študentskem koncertu 14. julija istega leta. Puccini je delo ustvaril v zelo kratkem času, v stanju tako rekoč "vzhičenega navdiha", kakor je pozneje pripovedoval svojemu biografu Arnaldu Fraccaroliju. Po skladateljevem pričevanju je delo na zadnje strani že popisanega papirja in na koščke časopisov komponiral doma, na ulici, v razredu, v milanski gostilni Aida ali v kavarni hotela Excelsior pri "dobrem starem gospodu Gigiju". Skladba je kljub neobičajni zvočni podobi, ki je študentom konservatorija že na vajah povzročala nemalo težav, doživela sijajen odziv pri publiki. Celo operni skladatelj Amilcare Ponchielli (1834–1886) je svojo prvotno skepso v pismu Puccinijevi materi Albini nadomestil z navdušenjem in trdno vero v skladateljevo uspešno kariero: "Tiste, ki si zaslužijo, bo slejkoprej tudi doletela čast. Ob svojem času bo vaš sin prejel zasluženo nagrado." Tudi tedaj vplivni kritik časnika La Perseveranza, Filippo Filippi, je pohvalil skladateljev nenavaden dar za simfonično teksturo, zlasti smisel za orkestracijo, briljantno tehniko, glasbenogledališki potencial, posebni slogovni pečat in dramsko ekspresijo, "ki jo redko zasledimo tudi pri najzrelejših skladateljih".

Strast in nenavadno bogata zvočnost, ki sta značilni tudi za Puccinijev Capriccio sinfonico, odzvanjata že v uvodnih dramatičnih gestah iz prvih taktov "pihalnega zbora". Finejše melodije, ki sledijo, nas spomnijo na Puccinijevo subtilnost in lirizem, ki ga je spretno razvijal že kot študent. Eno izmed tem iz nadaljevanja si je skladatelj izposodil tudi za zborovski rekviem iz tretjega dejanja opere Edgar (1889), tema iz hitrejšega središčnega dela pa je danes bolj znana kot uvodni motiv boemov iz Puccinijeve priljubljene, a čustveno nabite opere La bohème (1896). Tematsko epizodo iz nadaljevanja skladbe zapolnjuje ritem valčka, ki se postopoma izvije iz goste teksture, uvodno razigrano razpoloženje pa ob boku nekaterih zvočnih "poletov" sklene ta zgodnji manifest Puccinijeve ustvarjalne zrelosti.

Jean (René Désiré) Françaix (1912–1997) velja za enega najvidnejših predstavnikov francoskega neoklasicizma. Njegov izrazit glasbeni dar se je ob spodbudi staršev, obeh glasbenikov (oče je bil ravnatelj glasbenega konservatorija v mestu Le Mans, skladatelj in pianist, mati pa pevska pedagoginja), naglo razvijal v virtuoznost, kot "čudežni otrok" pa je že pri šestih letih napisal prve skladbe, v katerih se zrcali močan estetski vpliv Mauricea Ravela in impresionizma nasploh. Nocoj izvedeni Koncert za flavto in orkester, ki ga je zasnoval v zaporedju šestih stavkov, je Françaix ustvaril leta 1966 po naročilu glasbenega festivala v Schwetzingenu, kjer je bil 13. maja 1967 tudi prvič izveden pod vodstvom Helmuta Müllerja Brühla ter v solistični interpretaciji francoskega flavtista Jean-Pierra Rampala.

Poudarjena virtuoznost se v partu flavte samozavestno oglasi že po kratkosapni orkestrski "intradi" prvega stavka (Presto), kar spominja na baročno maniro, a je Françaix ne izpelje po načelu zaporedne tematske obdelave glasbenega subjekta, ampak jo odene v sodobno transparentnost neoklasicizma. Na sorodnost z baročno plesno suito namiguje tudi že sama (sicer netipična) razvrstitev stavkov. Drugi stavek (Andantino) preseneti s svojo zvočno ekonomičnostjo in učinkuje predvsem kot (pre)kratka postaja do razposajenega tretjega stavka (Scherzo), v katerem se ob nekoliko spremenjeni zasedenosti inštrumentov ponovno oglasi uvodna tema. Četrti, peti in sklepni šesti stavek tvorijo podobno glasbeno simetrijo kot prvi trije, čeprav je opazen predvsem dvig napetosti znotraj glasbene dramaturgije, k čemur pripomore tudi nekoliko bogatejši zven orkestra. Zdi se, kot da se je Françaix zavedal strukturne praznine, ki bi lahko še izraziteje zazevala, če ne bi čez celotni orkester razgrnil nekaj dodatnih glasbenih dovtipov, s katerimi prepričljivo in na novo premeša zvočno paleto. Iz druge polovice koncerta izstopa predvsem ljubko razpoloženje (Allegretto con spirito molto), ki ga v lahkotnih galopih izvablja flavta, v zadnjem stavku pa se ponovno v tekoči gradaciji vse do bleščečega finala okrepi intenziteta dialoga med solistom in ostalimi inštrumenti iz orkestra.                

Naslednjo Puccinijevo skladbo, s katero začenjamo drugi del koncerta, bi lahko označili kot elegijo za godalni kvartet (oziroma godalni orkester, s katerim pridobi občuteni glasbeni izraz tudi na zaželeni dramatičnosti in tonskem volumnu). Skladbo I crisantemi (krizanteme tudi v Italiji zavzemajo tradicionalno "vlogo" rož žalovanja) naj bi Puccini ustvaril v zgolj enem januarskem večeru leta 1890, in sicer kmalu po novici o smrti prijatelja Amedea di Savoie, italijanskega plemiča, ki je bil sredi sedemdesetih let 19. stoletja za kratek čas v službi pri španskem kralju. Krizanteme sicer niso Puccinijev prvi godalni kvartet, saj je niz treh kratkih menuetov in samostojni scherzo za omenjeno zasedbo napisal še kot študent milanskega konservatorija vsaj šest let pred tem (okrog leta 1882), nekatere melodične domislice iz Krizantem pa so svojo "preobrazbo" in izrazno nadgradnjo doživele v skladateljevi tretji operi Manon Lescaut (1893). Uvodna ihteča tema elegije služi kot ambientalna podlaga orkestra v četrtem dejanju omenjene opere, ko Manon in Des Grieux odtavata v puščavo, od koder se nikoli več ne vrneta, medtem ko druga (solistična) tema v tretjem dejanju opere s tenkočutno melanholijo podčrtuje tesnobo "zaporniškega dueta" nesojenih ljubimcev.

Sklepna skladba nocojšnjega glasbenega dogodka, In the South (s podnaslovom Alassio, op. 50), ki jo je angleški poznoromantični skladatelj Edward Elgar (1857–1934) ustvaril v letih 1903 in 1904 po dopustovanju v severnoitalijanskem letoviškem mestu Alassio ob Ligurskem morju, je tako po svojem obsegu kakor kompleksnosti inštrumentacije in glasbeni ekspresiji veliko več kot zgolj "še ena" koncertna uvertura. Tematsko-motivična razplastenost in številni agogično ambientalni preobrati nas lahko napeljejo k sklepu, da je delo strukturirano po formalnem zgledu novonemške simfonične pesnitve. Skladbe, ki jo je izvedel orkester Hallé 16. marca 1904 v Kraljevi operni hiši Covent Garden pod Elgarjevim vodstvom, se ne bi sramoval niti Richard Strauss, sicer vnet Elgarjev občudovalec, še posebej bogato zveneče orkestrske palete, intimno refleksivnih glasbenih "oddihov" in kipečih melodičnih pasaž, s katerimi Elgar skorajda impresionistično slika živahno atmosfero obalnega mesteca.

Naskakujoča uvodna tema, ki spominja na začetne geste iz Straussove tonske poeme Don Juan, nalaga prvo izvajalsko preizkušnjo predvsem violam in violončelom, po tezah nekaterih poznavalcev Elgarjevega umetniškega opusa pa naj bi omenjena tema označevala skladateljevega najljubšega psa Dana, ki "nastopa" kot samostojni glasbeni subjekt tudi v Variacijah Enigma. Po sladkobnem "vrhuncu" v partu rogov sledi nekoliko meditativnejši del, ki slika podeželsko idilo iz okolice Alassia. Kontrastni odlomek v nadaljevanju (Grandioso) naj bi upodabljal moč rimskega imperija, zlasti vojaške podvige rimskih legionarjev. Potem ko glasba postopoma izgineva v tišino, se nenadoma oglasi violin solo, ki uvede prelep napev ob spremljavi nežnega brlenja v godalih in harfi. Takšna konfiguracija inštrumentov je po avtorjevih besedah mišljena kot poklon Berliozu, Elgar pa je to glasbeno epizodo (Meno mosso, molto tranquillo) označil kot "Edward v Italiji". Melodično kontemplacijo nato prekine ponovitev uvodnega motiva, ki se po večkratnih zaporednih naskokih tokrat zaključi s silovito orkestrsko bravuro.

Benjamin Virc 


Iskalnik

Naša spletna stran uporablja piškotke s pomočjo katerih omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev, izboljšuje in prilagaja uporabniško izkušnjo ter analizira promet. Potrdite, da se strinjate z njihovo uporabo.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za sporočilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list 109/2012, v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati na začetku leta 2013 ter je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
activeHeaderSlide SNG Maribor Začasen piškotek; delovanje uvodne spletne strani SNG Maribor (glava).
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
SNG Maribor Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
_pk_ref
_pk_cvar
_pk_id
_pk_ses
...
Matomo Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Matomo (ex Piwik).
Matomo politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Matomo (opt-out)
_ga
_gid
_gat
_gac_*
Google Analytics Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Google Analytics (orodje za spletne analitične podatke podjetja Google).
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google Analytics / Google Analytics politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Google Analytics (opt-out)
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)

_fbp
c_user
s
xs
presence
datr
ft
lu
sub
lsd
reg_ext_ref
reg_fb_gate
reg_fb_ref
wb
act
_e_3qqF_0
wd
p
...

Facebook Te piškotke nastavi Facebookov vtičnik.
Facebook piškotki in podobne tehnologije
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

SNG Maribor.