5 % popust pri spletnem nakupu za vse predstave in koncerte SNG Maribor!

Skok na vsebino | Skok na meni

Slovensko narodno gledališče Maribor

Torek, 11. april 2017

5. koncert Simfoničnega cikla

NAJAVA DOGODKA

5. koncert Simfoničnega cikla
12. april 2017 ob 19.30, Dvorana Union

Simfonični orkester SNG Maribor
Dirigent: Stefano Romani
Solist: Giampiero Sobrino, klarinet
Koncertni mojster: Saša Olenjuk
 
Program
Pavle Merkù: Ali sijaj, sijaj, sonce, slovenska rapsodija za godala
 
Gaetano Donizetti: Concertino za klarinet in orkester v B-duru
Andante sostenuto
Allegretto
 
Luigi Bassi: Koncertna fantazija na motive iz opere Rigoletto, za klarinet in orkester
*****
Carlo Alberto Pizzini: Postojnska jama, divertimento za orkester
Tema (Andante)
Variacija I.: Katedrala (Solenne)
Variacija II.: Grad v ruševinah (Largo)
Variacija III.: Ribe (Tempo di barcarola)
Variacija IV.: Pekel (Presto)
Variacija V.: Pošta (Allegretto)
Variacija VI.: Taborni šotor (Tempo di marcia)
Variacija VII.: Madona z detetom (Tempo di pastorale)
Variacija VIII.: Muslimansko pokopališče (Quasiarabesca)
Variacija IX.: Palček (Presto)
Variacija X.: Plesna dvorana (Tempo di valzer)
Variacija XI.: Gotska katedrala (Solenne)
 
Ottorino Respighi: Rimski vodnjaki
Fontana Valle Giulia ob svitu
Tritonov vodnjak v jutru
Fontana di Trevi opoldne
Fontana Vile Medici ob sončnem zahodu
 
 
Nocojšnji glasbeni večer začenjamo s slovensko rapsodijo Ali sijaj, sijaj, sonce skladatelja, etnomuzikologa, jezikoslovca, slovenista, akademika in dvakratnega Prešernovega nagrajenca Pavleta Merkùja (1927–2014), ki je bil gotovo ena najvplivnejših osebnosti kulturnega življenja Slovencev v Italiji s središčem v Trstu. S svojo eruditsko, tako rekočdavincijevsko razgledanostjo se je ukvarjal z različnimi raziskovalnimi področji, od katerih sta najobsežnejši predvsem literatura in glasba, četudi je Merkù večkrat poudaril, da je prav glasba tista, ki se mu je prva vtisnila v spomin. S posebnim zanimanjem je poglabljal in širilpoznavanje ljudske zakladnice s Tržaške, Goriške ter izKanalske doline, Benečije in Rezije. Merkùjev kompozicijski opus sega v skoraj vse glasbene oblike(napisal je celo opero Kačji pastir na libreto Svetlane Makarovič), še posebej v zborovski opus, ki mu je namenjal posebno pozornost, in skoraj povsod izpovedal svojo privrženost ekspresionizmu, ki ga je individualno preoblikoval s specifičnim občutkom za sonornost. Tudi slovenska rapsodija Ali sijaj, sijaj, sonce, ki jo je Merkùustvaril leta 1977, sledi etnomuzikološkim raziskovalnim impulzom, ki jih je dodobra pregnetla premišljena ekspresivnost, razpeta med tonalno "ljudsko" gradivo in atonalno kompozicijsko veščino. Zdi se, kot da želi avtor v rapsodiji podčrtati predvsem kontrast med dvema različnima svetovoma, ljudsko in "umetno" glasbo sodobnega časa, pri čemer ohranja prva vseskozi svojo integralnost, četudi deluje kot svojevrstni "tujek" v okviru nove zvočnosti. 
Drugačen tip tonalne zvočnosti, predvsem njen pevski moment, je bil prav tako eden izmed ključnih potez glasbene govorice italijanskega skladatelja GaetanaDonizettija (1797–1848), enega največjih mojstrov belcanta, ki je še danes za marsikaterega poslušalca raison d'être operne poustvarjalnosti. Le kdo ne pozna Donizettijevih oper, še posebej Lucie di Lammermoor, Marie Stuarde, Anne Bolene, Ljubezenskega napoja, Roberta Devereuxa ali Lucrezie Borgia? No, vseeno velja pripomniti, da je bil Donizetti nasploh zelo plodovit skladatelj, kar dokazuje več kot 600 samostojnih del, od katerih je "samo" 50 opernih del, ki so mu prinesle nesmrtno slavo. Kot nakazuje že pomanjševalnica v naslovu, je Concertino za klarinet in orkester po obsegu in glede na tedanjo koncertno tradicijo prikrajšan za en stavek. Da gre za Donizettijevo zgodnjo kompozicijo, ki je nastala bržkone še med njegovim šolanjem na Glasbenem liceju (Liceo Musicale) v Bergamu, velja sklepati predvsem po tesnem naslonu na klasicistične in celo nekatere poznobaročne (händlovske) prvine, še posebej pri oblikovanju solistične kadence v prvem stavku. Posebnost dvostavčnega concertina se poleg osrednje vloge solističnega inštrumenta – orkester je z redkimi izjemami v drugem stavku omejen na zapolnjevanje akordnih votlin – kaže tudi na dvodelni oblikovni ravni, ki spominja na Donizettijevo poznejšestopnjevanje pevske virtuoznosti v zasnovi počasnega spevnega dela (cantabile), ki ustreza tukaj prvemu stavku v b-molu, in poznejše virtuozne kabalete (oziroma strette) v B-duru, ki poudarja vokalno akrobatiko in agilnost v hitrem tempu.        
Žanr koncertne fantazije, še posebej v navezavi na operno zvrst, se je razvil iz improvizacije, največkrat celo samih skladateljev, ki so želeli v javnosti (ob igranju na klavir, najbolj razširjen salonski inštrument) promovirati kakšno še posebej vpadljivo in "srce parajočo" melodijo. Nekako do 1820 so dobile glasbene teme iz opernih del še pomembnejši status, kar je bila ne nazadnje tudi posledica razvoja operne zvrsti, ki je postala v glasbenodramaturškem smislu vedno bolj celovita gledališka umetnost, pri tem pa je glasba evocirala različna, kompleksna stanja opernih protagonistov in nagovarjala občinstvo predvsem s svojim ekspresivnim emocionalnim imaginarijem (z ozirom na lastno odrsko reprezentacijo). Zvrst koncertne fantazije pa v skladu z razvojem komorne in predvsem orkestralne glasbe ni ostala omejena zgolj na klavir, ampak se je vse pogosteje začela pojavljati tudi v drugačnih oblikah in izvajalskih konstelacijah. Koncertna fantazija na motive iz opere Rigoletto italijanskega skladatelja in virtuoza na klarinetu Luigija Bassija (1833–1871) je prav tak primer. 
Bassi se je rodil v Cremoni, študij klarineta je zaključil na Glasbenem konservatoriju v Milanu pri BenedettuCarulliju leta 1853. Že v času študija je kot iskan solistpostal član več orkestrov v Milanu (Teatro Carcano, Teatro alla Canobbiana), med drugim tudi simfoničnega orkestra milanske Scale, v katerem je deloval do konca svojega življenja. Bassi je ustvaril 27 skladb za klarinet, od tega kar petnajst koncertnih fantazij na različna operna dela. Nocojšnja koncertna fantazija na motive Verdijeve opere Rigoletto je praktično Bassijeva edina skladba, ki se je po vsem tem času obdržala kot stalnica koncertnega repertoarja virtuozov na klarinetu, razloge za to pa gre iskati predvsem v njeni premišljeni sintezi glasbene napetosti, pogojene s tematskimi kontrasti, stopnjevani virtuoznosti in težnji po kronološki zaokroženosti, ki sovpada s "pripovednim tokom" Verdijevega opernega izvirnika. 
Tako se Bassijeva fantazija začenja s predstavijo opernega preludija, ki mu sledi Gildin recitativ Tutte la feste al tempio in duet z Rigolettom, nato pa še znameniti kvartet Gilde, Vojvode, Rigoletta in Maddaleneiz tretjega dejanja. V nadaljevanju se pred poslušalcem razgrne znana melodija Vojvode, Bella figlia dell'amore, ki jo klarinet predstavi z manjšim ornamentom. Po krajši orkestrski medigri in briljantni kaskadni pasaži klarineta pa zaslišimo eno najznamenitejših arij, ki jo zapoje Gilda, Caro nome che il mio cor. Po kratki kadenci v klarinetu Bassi nadaljuje z motivom zbora maščevanja željnih dvorjanov Scorrendo uniti remota viva iz drugega dejanja, ki je namenjen orkestru. Zadnje tematsko jedro fantazije izhaja iz arije Vojvode Parmi veder le lagrime iz drugega dejanja, pri tem pa klarinet vedno bolj razkazuje lastno virtuoznost z arpeggiiranimi vrivki in kromatičnimi glissandi. Bassi je svoje koncertne fantazije po navadi zaključil s tekočim finalom, ki s stopnjevanjem izvajalskega tempa v bravurozno vratolomnost sam po sebi anticipira aplavz publike.
Koncert nadaljujemo z zanimivim glasbenim divertimentom italijanskega skladatelja Carla Alberta Pizzinija (1905–1981), ki je slovenski publiki morda nekoliko manj znan avtor. Pizzini se je kompozicijske obrti učil na Glasbenem konservatoriju v Bologni pri svojem mentorju in vodilnem predstavniku italijanskega "impresionizma", Ottorinu Respighiju. Svojo glasbeno pisavo je Pizzini preizkusil v skorajda vseh glasbenih oblikah in žanrih, bodisi komorni, zborovski, orkestralni glasbi, godbi na pihala ali priložnostni glasbi zagledališče, televizijo in film, kot dirigent pa je svoja dela pogosto izvajal na različnih eminentnih koncertnih prizoriščih po svetu. Delo Postojnska jama (Grotte diPostumia) je nastalo leta 1941, ko je večino Evrope zajela druga svetovna vojna, zato nekoliko preseneča skladateljevo benigno poimenovanje dela kot divertimento (razvedrilo), kar bržkone kaže zgolj na to, da Pizzinija vojni čas najbrž ni pretirano pretresel. 
Skladbo, ki je bila prvič izvedena 28. decembra 1941 v rimskem Teatru Adriano, naj bi po avtorjevih besedah veljalo označiti kot temo z variacijami, kar pa v celoti ne ustreza večkrat razplasteni zvočni sliki, saj Pizzini nemalokrat uvede tudi kakšen tematski "tujek", pri tem pa se poigrava tudi z zvočnimi učinki različnih inštrumentalnih skupin. V tem smislu "dvanajststavčni" divertimento Postojnska jama ni dosledna in še manj avtentična zvočna slika podzemnega prostora, izpostavljenega v naslovu, ampak prej nekakšna rapsodična in "filmsko obarvana" kompilacija skladateljevih vtisov, ki bi jih lahko pustil tudi kakšen drug objekt ali naravni fenomen. Pizzinijeva govorica pa razkriva poleg očitnih vplivov Respighijevega "impresionizma" tudi močan tematsko-oblikovni naslon na Musorgskega (še posebej na suito Slike z razstave), deloma tudi na Čajkovskega, Rimskega - Korsakova in pozni Puccinijev opus.    
Nocojšnji koncert zaključujemo s priljubljeno simfonično pesnitvijo Rimski vodnjaki (Fontane di Roma) Pizzinijevega učitelja kompozicije, Ottorina Respighija(1879–1936). Čeprav se je skladatelj izobraževal v rojstnem kraju Bologni, ga je profesionalna glasbena pot naprej ponesla v Rusijo, natančneje v Sankt Peterburg, kjer je igral violo v simfoničnem orkestru, prav tako pa je izrabil priložnost za študij kompozicije pri Nikolaju Rimskem - Korsakovu, ki mu je odprl kompleksen pogled na inštrumentacijo in oblikovanje orkestralne zvočne palete. Nadaljnje delo je Respighija vodilo v Berlin, kjer je spoznal Maxa Brucha, nato pa se je vrnil v Italijo. Čeprav po svojih umetniških vodilih ni spadal med radikalce, se je leta 1910 začasno približal krogu "disidentov", italijanski Ligi petih, ki so jo sestavljali še Pizzetti, Malipiero, Giannotto Bastianelli in Renzo Bossi.Omenjeni skladateljski krog se je po Bastianellijevihbesedah zavzemal za prenovo italijanskega glasbenega risorgimenta, ki naj bi ga z redkimi izjemami prežemala težnja po prodajni uspešnosti in filistrstvu. Tudi potem ko je bil Respighi izvoljen za profesorja kompozicije na rimski Akademiji Svete Cecilije in ko ga je AlfredoCasella, ki je postal njegov kolega na akademiji leta 1914, seznanil z radikalnimi idejami, ki se jih je navzel med bivanjem v Franciji, se je skladatelj po kratkosapnem modernističnem entuziazmu vrnil v svoj konservativni ustvarjalni credo. Na to kaže tudi avtorjev podpis manifesta (z devetimi drugimi skladatelji) iz leta 1932, ki je obsodil "strupene" učinke atonalnosti, zlasti glasbe Schönberga in Stravinskega, ter italijanske ustvarjalce pozval k negovanju že uveljavljene italijanske tradicije. 
Respighi je medtem že zaslovel in silno obogatel, k čemur je svoj levji delež prispevala priljubljena in že tedaj pogosto izvajana tonska poema (oziroma simfonična pesnitev) Rimski vodnjaki (Fontane di Roma). Štiristavčna kompozicija, ki je nastala leta 1916 (s praizvedbo 11. marca 1917), je kasneje postala del t. i. Rimske trilogije (oziroma triptiha), ki jo sestavljata še pozneje nastali tonski pesnitvi Rimske pinije (1923) in Rimski prazniki (1928). Ena izmed značilnosti Respighijeve avtorske pisave, ki se je zrcalila v bogato prepredeni inštrumentaciji in orkestrskem koloritu, je bila njegova fascinacija nad glasbo italijanske preteklosti, ki se je raztezala od poznega baroka, prek renesanse pa vse do antičnega Rima. Bogato prozno gradivo, ki ga je Respighi zapustil o svojih delih, med drugim tudi o Rimski trilogiji, še danes osvetljuje mnoštvo idej in detajlov, ki so navdihnili njegovo glasbeno ustvarjanje. O Rimskih vodnjakih je med drugim zapisal: "V tej simfonični pesnitvi si je skladatelj prizadeval, da bi v glasbeni izraz zajel občutja in vizije, ki jih je doživel ob štirih znamenitih rimskih fontanah, ob katerih je premišljeval natanko ob tistem času, ko je njihov značaj v največji harmoniji z okolico, bodisi ob uri, ko naključnega opazovalca najbolj prevzame njihova lepota. Prvi stavek poeme je navdihnila fontana ValleGiulia (Julijske doline) in opisuje pastoralno pokrajino: krdelo živali gre mimo in izginja v svežih in vlažnihmeglicah rimske zore. Nepričakovan glasen in vztrajen rafal rogov nad trilčki celotnega orkestra uvede drugi del, Tritonov vodnjak. Ta stavek je kot radostni jutranji klic, namenjen vodnim nimfam in tritonom (povodnim možem), ki kmalu pritečejo in se prepuščajo igri zasledovanja, pri tem pa se prepletajo v divjem plesu vodnih curkov. V nadaljevanju se pojavi slovesna tema, ki se izvije iz orkestrskega valovanja, in naslika fontano di Trevi ob vrhuncu dneva. Slavnostna tema, ki preide od pihal k trobilom, si nadene zmagoslavni značaj. Trobente donijo: nad sijočo vodno gladino drvi Neptunov voz, ki ga vlečejo morski konji, sledi pa mu plejada siren in tritonov. Slavnostni sprevod postopoma izgineva, klici trobent pa medtem izginjajo v daljavi. Četrti del, FontanoVile Medici, naznani elegična tema, ki se vzpne nad pritajenim žvrgolenjem. Nastopil je nostalgični čas sončnega zahoda. Zrak je prepojen z zvokom mrtvaških zvonov, čebljanjem ptic in šelestenjem listov. Glasba nato umirjeno izgineva v tišino noči."
Benjamin Virc
 
 
  
Biografija dirigenta
Stefano Romani
Italijanski dirigent in oboist Stefano Romani je svojo profesionalno glasbeno pot začrtal s študijem oboe na Konservatoriju Francesco Venezze v Rovigu, ki ga je z odliko zaključil v razredu prof. Franca Volpe. Kot oboist je pogosto sodeloval s priznanim bolgarskim dirigentom Ljudmilom Descevom, ki ga je tudi navdušil za dirigiranje, nato pa je postal član Beneškega mladinskega orkestra pod vodstvom dirigenta EttorejaGracisa. Leta 1986 in 1987 je postal prvi oboist Italijanskega mladinskega orkestra, poleg tega pa je osvojil drugo nagrado na tekmovanju mladih oboistov "Premio Manta" v Cuneu. Leta 1988 je postal prvi oboist Beneških filharmonikov Gian Francesco Malipiero, skoraj tri leta je deloval tudi kot umetniški vodja orkestra. V zadnjih dveh desetletjih se intenzivno posveča predvsem dirigiranju simfoničnega in opernega repertoarja, ki ga izvaja s številnimi mednarodno priznanimi orkestri, kot so orkester opere Teatro allaScala v Milanu, Regionalni orkester Toskane, Komorni orkester Padova, Veronska filharmonija, Simfonični orkester iz Vidma (Udine), Komorni orkester iz Bologne, orkester beneške operne hiše La Fenice, Orkester Arturo Toscanini iz Parme idr. Njegov operni repertoar zajema vsa tehtnejša dela Verdija (La traviata, Rigoletto, Trubadur, Ernani, Luisa Miller, Moč usode, Aida, Ples v maskah, Macbeth, Oberto), Rossinija (Seviljski brivec), Puccinija (La bohème, Madama Butterfly, ManonLescaut, Tosca, Gianni Schicchi, Turandot), Donizettija (Ljubezenski napoj, Don Pasquale, Lucia diLammermoor), Bellinija (Norma) ter francoske opere (Bizeteva Carmen, Gounodev Faust). Oktobra 2004 je za svoje umetniške dosežke prejel nagrado "S. Francis" mesta Rovigo. Poleg poučevanja oboe na konservatoriju Francesco Venezze v Rovigu redno nastopa po Italiji in tujini kot gostujoči dirigent (Slovenija, Turčija, Makedonija, Finska in drugod).
 
Biografija gostujočega solista
Giampiero Sobrino, klarinet
Italijanski klarinetist Giampiero Sobrino (rojen 1965 v Piemontu) se je že zelo zgodaj izoblikoval v vrhunskega poustvarjalca, kar je potrdil z osvojenimi odličji na številnih mednarodnih tekmovanjih (Genova, Rim, Palmi, Ancona, Torino, Stresa, Martigny, Colmar, Pariz) že med šolanjem na Glasbenem konservatoriju v Alessandriji, ki ga je zaključil z najvišjim možnim uspehom. Odlične uspehe je dosegel tudi kot glasbeni pedagog z več kot desetletnim delom na Visoki glasbeni šoli v Saluzzu in z vodenjem številnih mojstrskih tečajev po Italiji, Franciji, Španiji, Kanadi, Turčiji in Tajpeju. Pri dvajsetih letih je postal solist Simfoničnega orkestra Italijanskega radia in televizije (RAI) v Torinu in nato še v torinski Filharmoniji, kjer je ostal vse do leta 1994, ko je postal solist orkestra Arene v Veroni. Kot solist je nastopil s številnimi markantnimi glasbenimi osebnostmi in dirigenti našega časa, kot so Sir Georg Solti, Leonard Bernstein, James Levine, Mstislav Rostropovič, Lorin Maazel, Juri Temirkanov, Rafael Frühbeck de Burgos, Riccardo Muti, Georges Prêtre, Wolfgang Sawallisch, Zubin Mehta, Pierre Boulez idr., njegovim interpretativnim sposobnostim pa so ob praizvedbah svojih del zaupali številni sodobni skladatelji, kot so Alberto Colla, CarloGalante in Luis Bacalov. Je stalni gost pomembnih mednarodnih festivalov, kot so Beneški glasbeni festival, Zagrebški glasbeni bienale, Praški Mozartov festival, Glasbeni september v Torinu, Festival jeseni v Parizu, Mednarodni festival umetnosti v New Yorku, Glasbeni festival Alba, Festival Alicante, Splitski festival, Dubrovniški poletni festival ter festivali v Aix-en-Provence, Samoborju, Sankt Peterburgu. Navdušeno občinstvo ga je poslušalo v najprestižnejših dvoranah, kot so Carnegie Hall in Lincoln Center v New Yorku, dunajski Musikverein, Art Center v Seulu, Filharmonija Sankt Peterburg, Dvorana Pleyel (Pariz) ter Opere v Parizu, Varšavi in Budimpešti, atenski Megaron, Smetanova dvorana v Pragi, Palače umetnosti v MexicuCityju, Akademija Sv. Cecilije v Rimu, Veliko gledališče v Pekingu, koncertne dvorane v Šanghaju, Montevideu, Milanu, Monte Carlu, Nancyju, Stockholmu, Bratislavi in Zürichu – če naštejemo zgolj nekatere. Od leta 2010 deluje kot namestnik umetniškega vodje Fundacije Arene iz Verone.   


Iskalnik

Naša spletna stran uporablja piškotke s pomočjo katerih omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev, izboljšuje in prilagaja uporabniško izkušnjo ter analizira promet. Potrdite, da se strinjate z njihovo uporabo.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za sporočilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list 109/2012, v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati na začetku leta 2013 ter je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
activeHeaderSlide SNG Maribor Začasen piškotek; delovanje uvodne spletne strani SNG Maribor (glava).
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
SNG Maribor Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
_pk_ref
_pk_cvar
_pk_id
_pk_ses
...
Matomo Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Matomo (ex Piwik).
Matomo politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Matomo (opt-out)
_ga
_gid
_gat
_gac_*
Google Analytics Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Google Analytics (orodje za spletne analitične podatke podjetja Google).
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google Analytics / Google Analytics politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Google Analytics (opt-out)
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)

_fbp
c_user
s
xs
presence
datr
ft
lu
sub
lsd
reg_ext_ref
reg_fb_gate
reg_fb_ref
wb
act
_e_3qqF_0
wd
p
...

Facebook Te piškotke nastavi Facebookov vtičnik.
Facebook piškotki in podobne tehnologije
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

SNG Maribor.