5 % popust pri spletnem nakupu za vse predstave in koncerte SNG Maribor!
Stran za slepe in slabovidne

Skok na vsebino | Skok na meni

Slovensko narodno gledališče Maribor

Torek, 24. februar 2015

4. koncert Simfoničnega cikla

NAJAVA DOGODKA
ZA TAKOJŠNJO OBJAVO

4. koncert Simfoničnega cikla
26. februar 2015 ob 19.30, Dvorana Union

Dirigent Johannes Wildner
Solistka Karmen Pečar Koritnik, violončelo
Koncertna mojstrica Oksana Pečeny

Program
Demetrij Žebre Svobodi naproti, simfonična pesnitev

Peter Iljič Čajkovski Variacije na rokokojsko temo za violončelo in orkester v A-duru, op. 33
Moderato assai quasi Andante – Thema: Moderato semplice
Variacija I: Tempo della Thema
Variacija II: Tempo della Thema
Variacija III: Andante sostenuto
Variacija IV: Andante grazioso
Variacija V: Allegro moderato
Variacija VI: Andante
Variacija VII in Koda: Allegro vivo

*****

Robert Schumann Simfonija št. 3 v Es-duru, op. 97, "Renska"
Lebhaft (Živahno)
Scherzo: Sehr mäßig (Zelo zmerno)
Nicht schnell (Ne hitro)
Feierlich (Slavnostno)
Lebhaft (Živahno)


Prva skladba nocojšnjega koncerta je simfonična pesnitev Svobodi naproti, ki jo je leta 1944 ustvaril danes po krivici nekoliko spregledani in redkeje izvajani skladatelj Demetrij Žebre (1912–1980). Po študiju kompozicije (pri Slavku Ostercu) in dirigiranja (pri Lucijanu Mariji Škerjancu) na ljubljanskem konservatoriju se je od leta 1934 do 1936 izpopolnjeval na mojstrski šoli Državnega konservatorija v Pragi, in sicer pri Josefu Suku (kompozicija), Václavu Talichu (dirigiranje) in Aloisu Hábi (četrttonski sistem). Leta 1936 je postal korepetitor v ljubljanski Operi, dve leti pozneje pa je kot dirigent debitiral z Verdijevim Rigolettom. Znano je, da se je Žebre nekoliko bolj kot skladanju posvečal predvsem poustvarjalni praksi, zlasti dirigiranju in umetniškemu vodenju obeh slovenskih oper. Mariborsko Opero je vodil od jeseni 1949 do 1952, ko je prevzel mesto dirigenta v Hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu, jeseni 1958 pa se je za stalno vrnil v Ljubljano, kjer je do leta 1968 vodil tamkajšnjo operno hišo. Žebretov glasbeni opus predstavlja pomembno estetsko stičišče med slovenskimi historičnimi glasbenimi avantgardami, impresionizmom in neoklasicizmom s harmonsko močno razširjeno tonalnostjo. Kakor namiguje že naslov simfonične pesnitve, ki je bila na pobudo skladatelja Uroša Kreka natisnjena v sklopu Edicij DSS šele 1975, je skladba nastala v času že iztekajoče se druge svetovne vojne. Kot zanimivost velja poudariti, da je Svobodi naproti ena izmed avtorjevih poslednjih kompozicij (za njo je Žebre ustvaril samo še dve večji skladbi z naslovom Žalna glasba in Allegro risoluto – marciale, po letu 1949 pa povsem preneha s komponiranjem). Močno razširjen harmonski okvir, ki se večkrat spogleduje z modalnostjo (v melodiji prevladuje lidijski modus), in ritmična odločnost, v kateri se čuti uporniški duh NOB, prispevata k sveži in eruditski simfonični muzikalnosti. Prevladujoča kompozicijska logika se navezuje predvsem na uporabo (aktivnih in neaktivnih) tonskih polj, ki se razraščajo v gosto orkestrsko tkanino številnih diatoničnih linearnih podvrst. Žebre v nekoliko bolj umirjenem modernističnem slogu subtilno spreminja harmonsko gostoto skladbe, določena mesta melodičnih napetosti pa zaostri predvsem z uporabo tradicionalne disonance zvečane kvarte in akordnih kompleksov z veliko septimo, ki v simbolnem smislu anticipirajo tudi "veliko razrešitev" skladbe, ta pa skuša s svojevrstno impresionistično barvitostjo ozvočiti proces osvobajanja slehernih represij. 
Peter Iljič Čajkovski (1840–1893), ki ga je Stravinski označil za najbolj "ruskega" skladatelja sploh (prav gotovo pa je bil najbolj zaslužen za mednarodni "izvoz" ruske poznoromantične glasbe na zahod), je svoje Variacije na rokokojsko temo v A-duru (op. 33), ki jih pogosto imenujemo kar Rokokojske variacije, zložil v hladnem decembru leta 1876 v Moskvi, ko je sicer že kot mednarodno uveljavljeni skladatelj doživel številne udarce "pod pas". Prav v tistem času je prejel novico, da je njegova fantastična uvertura Romeo in Julija doživela medel odziv v Parizu (najverjetneje zaradi neveščega dirigiranja). Dunajska izvedba uverture naj bi bila po izvedbeni plati sicer bistveno boljša, a jo je zagrenila strupena kritika tedaj izjemno vplivnega in "vsemogočnega" kritika Eduarda Hanslicka. Da bi bila mera polna, je Čajkovski doživel še en poraz na domači fronti, in sicer s spodletelo operno praizvedbo Kovača Vakule. Kljub temu je nadaljeval z delom: začel je skladati opero Othello (po Shakespearjevi predlogi), a je namero kmalu opustil in se lotil povsem drugačnega skladateljskega podviga: niza variacij za violončelo in orkester. Delo se začne z uvodom orkestra, predstavitvijo teme (v solističnem partu violončela), nadaljuje se z zaporedjem osmih variacij in zaključi z iskrivo koncertantno kodo. Čajkovski je Rokokojske variacije ustvaril v zelo kratkem času, k temu pa je bržkone botrovalo tudi dejstvo, da je imel v mislih točno določenega solista, nemškega violončelista Wilhelma Fitzenhagna, tedaj 28-letnega prvega čelista moskovske Carske ruske glasbene matice in profesorja na moskovskem konservatoriju. Fitzenhagen je tako prvi izvedel Rokokojske variacije že naslednje leto (novembra 1877) v Moskvi pod taktirko Nikolaja Rubinsteina.
Na prvi pogled se zdi, da je Čajkovski končno doživel pozitivni preobrat, toda zapleti z "Variacijami" so se šele začeli: ko se približeval čas prve izdaje skladbe, je Fitzenhagen kratkomalo pozabil, da vendarle ni avtor dela. Kljub temu je samovoljno naredil številne posege v solistični part violončela in tudi v strukturo celotnega dela: eno variacijo (od osem, kakor jih predvideva izvirnik) je v celoti črtal, pri čemer sta le prva in druga variacija ostali bolj ali manj takšni, kot ju je ustvaril Čajkovski. "Grozni Fitzenhagen vztraja na spremembah vaše skladbe za violončelo in orkester," je ves zgrožen pisal založnik skladatelju, toda slednji je, pogosto v dvomih in podvržen rigorozni samokritiki, popustil čelistu in navsezadnje odobril vse Fitzenhagnove korekture. Kljub temu pa velja pripomniti še to, da skladateljeva namera ni bila kopirati rokokojskega glasbenega sloga (oziroma natančneje t. i. galantnega predklasicističnega sloga s konca 18. stoletja), ampak zgolj v tekočih melodičnih konturah naslikati fantazijski prizor dvornega glasbenega šarma iz tistega obdobja. Čajkovski sam je namreč večkrat čutil neko nepojasnjeno, skorajda iracionalno povezavo s tistim obdobjem, zlasti z glasbeno iskrivostjo Wolfganga Amadeusa Mozarta, katerega slog je večkrat citiral v svojih delih, ki izzveneva celo v eni od epizod iz opere Pikova dama.
Simfonija št. 3 v Es-duru (op. 97) je po kronologiji svojega nastanka (čeprav ne po založniškem številčenju) poslednje simfonično delo, ki ga je ustvaril velikan nemške glasbene romantike, Robert Schumann (1810–1856). Simfonija svojega vzdevka "Renska" ni dobila povsem upravičeno, ta pa je ostal v glasbeni literaturi prejkone zaradi trmastega vztrajanja založnika, ki je z namenom boljše prodaje potreboval komercialno privlačen naslov. Pogosto citirana zgodba o Schumannovi fascinaciji nad mogočno gotsko katedralo v Kölnu naj bi bila zgolj ponesrečena in izmišljena anekdotica, ki ne ustreza biografskim dejstvom. Znano je, da je simfonija Schumanna okupirala kar deset let, prav gotovo pa je svojevrsten spomenik času, ki velja za zadnje zares srečno obdobje v skladateljevem življenju, ko je kot na novo angažirani dirigent z ženo Claro prispel v Düsseldorf. Schumann je simfonijo ustvaril v petih tednih med bivanjem v Düsseldorfu v svojem novem domovanju na Bilker Straße, čas nastajanja pa se po skladateljevih dnevniških zapisih razteza natanko med 2. novembrom in 9. decembrom 1850. Impozantna formalna razplastenost, ki v zaporedju petih stavkov predstavlja – kljub nekaterim podobnostim z Beethovnovo Tretjo simfonijo "Eroico" – svojevrstni odmik od beethovnovskega štiristavčnega simfoničnega kanona, je prvo, kar pritegne poslušalčevo pozornost. Toda pri podrobnejši analizi glasbene materije odkrijemo pravzaprav novo raven simetrije, ki se sofisticirano zloži v stavčni triptih, pri čemer oklepata prva dva in zadnja dva stavka tematski par (Lebhaft in Scherzo: Sehr mäßig oziroma Feierlich in Lebhaft), ki se združujeta po motivični sorodnosti in značaju.
Prvi stavek je tradicionalno zasnovan v širokopotezni sonatni obliki, v kateri se najprej predstavi herojska tema v Es-duru, ki zazveni v celotnem orkestru. Z novimi harmonskimi invencijami, zlasti s pogosto rabo kromatičnih terčnih (mediantnih) zvez, Schumann kmalu preide v G-dur in zaključi ekspozicijo na dominanti (B-dur). Sledi dolgo, a premišljeno "tavanje" po različnih tonalitetah, vse dokler se s triumfalnim izbruhom ne vrne v izhodiščno tonaliteto. Mimogrede, že v izpeljavi prvega stavka sobivajo kar tri tematska jedra, kar je postalo nov razširjen simfonični normativ zlasti v poznejših delih Brucknerja in Mahlerja. Mediantne zveze je Schumann s pridom uporabljal tudi na ravni makrotonalnega načrta, kar se zasliši na samem začetku drugega stavka v C-duru. Ta stavek je zasnovan kot scherzo s hitrejšim menuetnim delom (v ritmu avstrijskega ländlerja) in triom, ki sta v medsebojnem kontrastu (trio, v katerem dominirajo pihala, je komponiran v a-molu). Tonalno središče tretjega stavka (Nicht schnell) predstavlja As-dur (subdominanta Es-dura). V tem delu se simfonija tematsko prečisti, v harmonskem smislu pa se začasno ustvari občutek mirovanja, ki ga ustvarjajo dolge melodične linije, ob katerih se kot kromatični plaz občasno usuje niz štirih šestnajstink. Najtesnejšo povezavo med četrtim in petim stavkom nedvomno predstavlja izhodišča tonaliteta simfonije (Es-dur). Stavka se bolj kot po svoji značajski kontrastnosti ločujeta le po premoru, opazne razlike pa obstajajo tudi med počasnim razvijanjem glasbene materije četrtega stavka, ki je povečini v Es-molu, njenim nadaljnjim kontrapunktičnim izpeljavam v drugem delu istega stavka ter rustikalnim plesnim vzdušjem finala. Ta se v tematsko-motivičnem smislu sicer navezuje na drugi stavek (scherzo), a je tokrat razširjen na celotni orkester, ki v polno zvenečem herojskem zamahu zaključi poslednjo Schumannovo simfonično stvaritev.
Benjamin Virc


Iskalnik

Naša spletna stran uporablja piškotke s pomočjo katerih omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev, izboljšuje in prilagaja uporabniško izkušnjo ter analizira promet. Potrdite, da se strinjate z njihovo uporabo.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za sporočilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list 109/2012, v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati na začetku leta 2013 ter je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
activeHeaderSlide SNG Maribor Začasen piškotek; delovanje uvodne spletne strani SNG Maribor (glava).
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
SNG Maribor Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
_pk_ref
_pk_cvar
_pk_id
_pk_ses
...
Matomo Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Matomo (ex Piwik).
Matomo politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Matomo (opt-out)
_ga
_gid
_gat
_gac_*
Google Analytics Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Google Analytics (orodje za spletne analitične podatke podjetja Google).
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google Analytics / Google Analytics politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Google Analytics (opt-out)
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)

_fbp
c_user
s
xs
presence
datr
ft
lu
sub
lsd
reg_ext_ref
reg_fb_gate
reg_fb_ref
wb
act
_e_3qqF_0
wd
p
...

Facebook Te piškotke nastavi Facebookov vtičnik.
Facebook piškotki in podobne tehnologije
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

SNG Maribor.