Stran za slepe in slabovidne

Skok na vsebino | Skok na meni

Slovensko narodno gledališče Maribor

Torek, 9. december 2014

4. koncert cikla Carpe artem

NAJAVA DOGODKA
ZA TAKOJŠNJO OBJAVO

4. koncert cikla Carpe artem
10. december 2014 ob 19.30, Kazinska dvorana

Izvajalci
Lana Trotovšek, violina, Miladin Batalović, violina, Levente Gidro, viola, Nikolaj Sajko, violončelo, Miha Haas, klavir

Program
Enrique Granados Klavirski kvintet v g-molu, op. 49
Allegro
Allegretto quasi andantino
Largo – Molto presto – Poco meno con passione

Jani Golob Passacaglia za klavirski kvartet
Con moto – Meno mosso – Triste

Jani Golob The Seventh Avenue Blues, za violino in klavir
Tempo di Blues

Dmitrij Šostakovič Klavirski kvintet v g-molu, op. 57
Preludij: Lento – Poco più mosso – Lento
Fuga: Adagio
Scherzo: Allegretto
Intermezzo: Lento – Appassionato
Finale: Allegretto

Čeprav je španski oziroma katalonski skladatelj in pianist Enrique Granados (1867–1916) še vedno precejšnji neznanec slovenskemu glasbenemu občinstvu, je bil že za časa svojega življenja (poleg Manuela de Falle in Isaaca Albéniza) eden najvidnejših predstavnikov španske nacionalne šole – nekateri glasbeni publicisti so mu podelili celo naziv "španski Grieg". Po prvih letih otroštva, ki jih je s staršema (skladateljev oče Calixto je bil vojaški oficir, stotnik) preživel v rojstnem katalonskem mestu Lleida, se je družina kmalu preselila v Barcelono, kjer se je mladi Enrique kmalu začel učiti klavir. Kljub izraziti nadarjenosti, ki ga je leta 1887 pripeljala vse do francoske prestolnice, si zaradi neugodnega gmotnega položaja ni mogel privoščiti študija na pariškem konservatoriju, zato ga je pod svoje okrilje vzel eden izmed profesorjev omenjenega konservatorija, Charles-Wilfrid de Bériot, katerega mati (operna sopranistka) je bila španskega porekla. Velik vpliv, ki ga je na mladega Granadosa zapustil njegov učitelj Bériot – ta je namreč tenkočutno vztrajal na poustvarjalni perfekciji in rafinirani uporabi pedala –, se čuti v tako rekoč vseh pomembnejših glasbenih stvaritvah. Granados je v svojem razmeroma kratkem življenju ustvaril zajetno število skladb za klavir, posebno afiniteto pa je čutil tudi do komorne glasbe, samospevov in zarzuele, tipične španske lirično-dramatične umetniške zvrsti, ki lahko poleg petja vsebuje tudi govorjene dialoge in ples. Poleg dveh oper María del Carmen (1898) in Goyescas (1916) je napisal tudi simfonično pesnitev Dante, za katero je za literarno predlogo uporabil Božansko komedijo omenjenega renesančnega pesnika, številne Granadosove klavirske skladbe pa so bile večkrat prirejene za priljubljeni inštrument mediteranskega okolja – kitaro.
Klavirski kvintet v g-molu, op. 49 (H. 112), ki je prva skladba nocojšnjega koncerta, je šele drugi kompozicijski poskus ob koncu leta 1894, ki ga je Granados posvetil kakšni komorni zasedbi. Temperamentni prvi stavek (Allegro), ki ga uvede skupni (unisono) glasbeni citat celotne zasedbe, je zasnovan v razmeroma svobodni pesemski obliki, ki jo kljub številnim stičnim točkam razdvaja tematski kontrast posameznih inštrumentov. Posebno vlogo med godali ima nedvomno prva violina, ki izstopi s predstavitvijo prve lirične teme, ki jo nežno obigravajo klavir in preostala godala, svoj poseben status pa violina ubrani celo z gestami, ki ob spremljavi klavirja spominjajo na baročno kadenco. Toda širši tonalni načrt kaže na veliko bolj subtilno kontrapunktično pregnetenost, ki daje večjo prezenco tudi drugim godalom ter klavirju. To se še posebej izrazi v fugatnem odlomku, ki se ob klavirski podlagi izpelje v več zaporednih izvajalskih konstelacijah, godalni tremolo in poznejše imitacije v oktavah pa ponovno nakažejo težnjo po večji enotnosti izvajalskega korpusa. Drugi stavek (Allegretto quasi andantino) je zaradi svoje meditativne zasanjanosti izrazit kontrast prvemu. Rahločutnemu pianizmu, ki predstavi preprosto spremljavo na dveh glavnih stopnjah (toniki in dominanti), se kmalu pridružijo prva violina in druga godala v nežnem kontrapunktu. Posebno velik skladateljev smisel za melodično oblikovanje se kaže tudi v izjemno senzibilnem vodenju notranjih glasov, ki poslušalcu pričarajo vtis kontinuiranega glasbenega valovanja. Slednje se zaključi z izzvenevajočim pedalnim akordom klavirja in s skupinskim godalnim pizzicatom. Dvojna zasnova finalnega stavka (Largo – Molto presto) se kaže predvsem v dinamičnih in agogičnih kontrastih, tj. v izmenjavanju počasnih odlomkov s hitrimi, ter v različnih inštrumentalnih kombinacijah. Preprosto folklorno temo, ki jo v unisonu predstavi celotni godalni korpus, naglo nadomesti kratkosapna pianistična pasaža, ta pa se ob pizzicatih zaokroži z lirično temo, ki jo predstavi prva violina. Zlasti v počasnejših delih lahko zaznamo oddaljen pridih baročne monodije, ki jo oklepa predvsem glasbeni odnos med prvo violino in klavirjem. V zaporedju treh samostojnih glasbenih motivov se stavek progresivno nadaljuje po načelu rondoja, ki se (kot v obeh stavkih prej) zaključi z odločnim unisonom vseh nastopajočih.
Slovenski skladatelj in violinist Jani Golob (roj. 1948) najverjetneje ne potrebuje posebne predstavitve, saj se je v utrip slovenske klasične glasbe 20. in 21. stoletja zapisal predvsem kot avtor zajetnega števila kompozicij za orkester, priložnostne glasbe različnih žanrov ter glasbenih uspešnic iz kultnih mladinskih filmov Poletje v školjki (1. in 2. del) in Čisto pravi gusar. Umetnik in pedagog, ki je diplomiral najprej iz violine (1971), potem pa še iz kompozicije (1978) v razredu Uroša Kreka, je aktivni član Društva slovenskih skladateljev, deluje pa tudi kot aranžer in profesor kompozicije na ljubljanski Akademiji za glasbo. V njegovem velikem opusu skladb je največ tistih, ki so napisane za orkester in za komorne zasedbe, sledijo jim vokalno-instrumentalne skladbe, glasbeno-scenska dela (baleti Urška in povodni mož, Krst pri Savici, Matiček se ženi ter opere Krpanova kobila, Medeja in Ljubezen-kapital), nekaj skladb pa je posvečenih tudi različnim vokalnim zasedbam (predvsem mešanim zborom) in solističnim inštrumentom. Golobov kompozicijski slog, ki praviloma na postmoderni način fragmentarno staplja različne glasbene idiome, se še posebej v nekaterih delih za komorne zasedbe intenzivno spogleduje z jazzovsko glasbo, skladatelj pa se ne izogiba ustvarjanja tudi v t. i. starih glasbenih oblikah, ki jih oživlja s svojimi glasbenimi invencijami.
Nocojšnji dve Golobovi skladbi, Passacaglia za klavirski kvartet ter The Seventh Avenue Blues, sta glasbeni miniaturi, ki sta nastali v časovnem razkoraku 11 let. Passacaglia, ki je nastala leta 1980, načeloma sledi zakonitostim baročne passacaglie, za katero je bilo značilno ponavljanje ostinatne teme predvsem v basovski liniji, tokrat pa je slednja razdeljena med vsa tri godala (violino, violo in violončelo) ter klavir. Ekspozicijo glasbene teme (Con moto) s prvim tonom F po principu fuge uvede violina, ki se ji po sosledju štirih taktov pridruži še viola. Slednja ponovi temo v realnem odgovoru na spodnji seksti v zaporedju šestih taktov, nato pa se oglasi še violončelo, ki v oktavnem unisonu podčrta tonalni okvir prve violine. Ostinatni kontrapunkt z možnostjo izvajanja kompleksnih sozvočij močno razširi klavir, ki ustvarja novo ostinatno podlago. Pri tem velja omeniti, da se part violončela vsaj v začetku druge tematske izpeljave podvaja z basovsko linijo klavirja, prva violina pa z nekaterimi ritmičnimi posebnostmi (punktiranim ritmom in triolami) variira ostinatno temo. Viola se povečini osredotoča na izpolnjevanje harmonske praznine, ponekod pa celo prispeva k ritmični gostoti, zlasti z motivično izpeljavo v podaljšanih notnih vrednostih (avgmentaciji). V tretjem delu skladbe (Meno mosso) se po počasnih akordnih sosledjih v nekoliko drugačnem zaporedju (violončela, violine in viola) ter na tonu D ponovno predstavi uvodna tema, naglo rastočemu glasbenemu vrhuncu pa sledi elegična zaprepadenost v obliki nekakšne kode (Triste), ki oznani bližajoči se konec. V oktavnem unisonu viole in violončela, v podaljšanih notnih vrednostih v partu violine ter ob sklepnih diskretnih dostavkih klavirja se skladba zaključi v tihem pianissimu.
Duet The Seventh Avenue Blues (Blues s Sedme avenije) za violino in klavir iz leta 1991 je skladatelj posvetil kolegu violinistu in pedagogu Roku Klopčiču (1933–2010). V udobno zibajočem ritmu bluesa (Tempo di Blues v dvanajstosminskem taktu), ki po navadi izvablja zamišljeno atmosfero in melanholijo, se inštrumenta prepuščata lahkotnemu dialogu, ki ga začne violina kot glavni nosilec melodije, vloga klavirja je tokrat nekoliko bolj omejena na ustvarjanje mehkobne zvočne "blazine". Harmonski okvir bluesovske lestvice na tonu C se večkrat razširi predvsem v prožno razloženih akordih in prevratnih sinkopah, ki nemalokrat spremenijo smer melodičnega razvoja v drvečih šestnajstinkah.
Ruski glasbeni ustvarjalec Dmitrij Šostakovič (1906–1975) velja za enega najpomembnejših skladateljev slogovno razburkanega 20. stoletja. Kot izredno senzibilen avtor, ki je kljub izrazitim tendencam h glasbenemu modernizmu in močno razširjenim harmonskim konstelacijam ustvarjal predvsem v tradicionalnih glasbenih oblikah, se je v zgodovino zapisal s svojim monumentalnim simfoničnim ciklom kar 15 simfoničnih del in s prav toliko godalnih kvartetov. Omenjena sinteza starega in novega se v kontekstu Šostakovičevega obsežnega opusa posrečeno zrcali tudi v sklepno izvedeni skladbi nocojšnjega glasbenega večera, tj. v Klavirskem kvintetu v g-molu (op. 57) iz leta 1940. Pobuda za nastanek tega petstavčnega dela je "priromala" kar s strani samih izvajalcev – moskovskega Beethovnovega kvarteta –, ki so zavzeto spremljali skladateljevo delo in bili navdušeni nad njegovim prvim godalnim kvartetom. Zato so Šostakoviča prosili, naj napiše skladbo, s katero se bo lahko ob godalnemu kvartetu tudi sam predstavil kot pianist. Izid tega povabila je bil nepričakovan uspeh (občinstvo je zahtevalo ponovitev tretjega stavka in finala), ki ga je skladatelj občutil tudi v materialnem smislu: delo je bilo končano poleti 1940, le nekaj tednov pred veliko nemško ofenzivo na rusko ozemlje, več kot uspešna praizvedba kvinteta 23. novembra 1940 na moskovski Akademiji za glasbo pa je Šostakoviču prinesla tudi Stalinovo nagrado in 100.000 rubljev, kar še danes velja za najvišji honorar, ki je bil kdajkoli izplačan za komorno delo.
Kipeč fantazijski uvod klavirja iz prvega stavka (Preludij) ne skriva inspiracije, ki jo je vzbudil veliki mojster baroka Johann Sebastian Bach. Lahko bi celo zapisali, da se je Šostakovič pri zasnovi vsaj prvih dveh stavkov (preludija in fuge) zgledoval pri obeh Bachovih zvezkih Dobro uglašenega klavirja. Šostakovič je bil sam izvrsten kontrapunktik, kar je potrdil tudi v svojem ciklu 24 preludijev in fug za klavir, ki ga je dokončal ob izteku leta 1950. Že omenjeni uvodni pianistični gesti preludija se naglo pridruži godalni kvartet, ki za trenutek razvedri glasbeno razpoloženje, nato pa se ob spretnem vodenju glasov razpre v tenkočutno polifono tkanino z različnimi odtenki in inštrumentalnimi kombinacijami, ki omogočajo tematsko-motivične izpeljave v različnih registrih. Šostakovičev smisel za črni humor in ironijo, ki je bil bržkone eden redkih "uspešnih" obrambnih mehanizmov za časa železne Stalinove vladavine, se že v prvem stavku izkaže za pomembno dramaturško sestavino, ki vedno znova zaostri glasbeni razvoj kompozicije. Tudi v počasnem ritmu drugega stavka (Adagio) se skladatelj pokloni leipziškemu kantorju s fugo, in sicer na nekoliko preoblikovano temo iz nekega ruskega ljudskega napeva. Tema, ki jo predstavi prva violina, se zdaj počasi zdaj spet hitreje in z novimi motivičnimi fragmenti prebija skozi celoten godalni kvartet, ki šele ob nastopu klavirja izgradi katarzičen vrhunec. Toda ta traja le za hip in se postopoma razredči v popolno tišino. Slednjo vehementno prekine živahen tretji stavek (Scherzo: Allegretto), ki z gestami sardoničnega humorja kmalu pokaže svojo senčno plat – klavir virtuozno zareže v glasbeno teksturo z navidezno preprosto dvodelno temo, ki se izvije ob spremljavi bičajočih pasaž godal. Čebljajoče disonance napovedo vmesni del, ki je v funkcionalnem smislu nekakšen trio, dodobra prepleten z rustikalno melodiko, nato pa sledi nekoliko variirana repriza uvodne tematske skupine. V predzadnjem stavku (Intermezzo: Lento – Appassionato) se Šostakovič vrača v stanje "melanholične vedrine", ki jo razpira dialog med široko lebdečo melodijo in staccatno (skakljajočo) linijo, prav ta pa spominja na basso continuo iz Bachovega časa. Sklepne misli intermezza so v nekem smislu že tematska napoved finala, ki se nadaljuje brez premora. Pripomniti velja, da je izvajalska označba (Allegretto) nekoliko počasnejša izbira, kot smo je vajeni pri Šostakovičevih finalih. Znano je namreč, da je skladatelj – še posebej ko se je lahko izkazal kot interpret lastnih del – večkrat raje ubral hitrejše tempe. Splošno razpoloženje finala je nenavadno optimistično, glede na življenjske okoliščine v takratni Sovjetski zvezi morda celo pretirano naivno. Morda pa sta prav poetični zanos, zajet v ritmičnem pletežu koračnice in elegantnega plesa, ter nepričakovano blag zaključek najpristneje nagovorila poslušalce, da so z navdušenjem pozdravili prvo izvedbo tega izjemnega klavirskega kvinteta, slednjemu pa tako zagotovili nesporno mesto v panteonu komornih mojstrovin 20. stoletja.
Benjamin Virc

BIOGRAFIJA
Lana Trotovšek, violina
Slovenska violinistka Lana Trotovšek je začela igrati violino pri štirih letih. Ko je bila stara sedemnajst let, je bila sprejeta v razred Ruggiera Riccija. Med njenimi mentorji zasledimo imena, kot so Ivry Gitlis, Ida Haendel, Pierre Amoyal, Tasmin Little, Georgy Pauk, Edith Peinemann, Bernard Greenhouse in Menahem Pressler. Študirala je pri Vasku Vassilevu in Rivki Golani na Trinity College of Music in na Royal College of Music v Londonu z Itzhakom Rashkovskim. Je zmagovalka številnih mednarodnih tekmovanj in dobitnica več nagrad. Nastopila je v duu s klavirjem v Združenem kraljestvu (Wigmore Hall, Kings Place, Cadogan Hall, St. John’s Smith Square, St. Martin-in-the-Fields), njeni koncerti so bili prav tako sprejeti z navdušenjem v Avstriji (Konzerthaus, Dunaj), v Italiji (Teatro la Fenice, Benetke), v Concertgebouwu v Amsterdamu, Muziekgebouw Frits Phillips v Eindhovnu in drugod, zlasti v Nemčiji, Španiji, na Portugalskem, v Franciji, na Finskem, Švedskem, v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji, Kitajski in ZDA. Septembra 2014 je nastopila na dveh koncertih z Jurijem Bašmetom in Moskovskimi solisti, leta 2012 je z orkestrom Marijinskega gledališča pod vodstvom Valerija Gergijeva debitirala z izvedbo violinskega koncerta Prokofjeva. V letošnji koncertni sezoni bo nastopila še s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Komornim orkestrom Philadelphia, Sarajevsko filharmonijo, z Zagrebško filharmonijo in s Simfoničnim orkestrom Kalamazoo iz Michigana. Lana Trotovšek se prav tako intenzivno posveča komorni igri. Dolgo je bila članica klavirskega tria Greenwich, ki sta ga sestavljala še violončelist Stjepan Hauser (zdaj član zasedbe 2 Cellos) in pianistka Yoko Misumi. Trio je osvojil številne nagrade in priznanja, vključno z nagrado Georga Soltija in Award Tunnell Trust. Bili so tudi varovanci Bernarda Greenhousa. Od leta 2011 do 2013 je bila prva violinistka kvarteta Badke. Igra na violino Pietra Antonia Dalla Coste iz leta 1750.


Iskalnik

Naša spletna stran uporablja piškotke s pomočjo katerih omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev, izboljšuje in prilagaja uporabniško izkušnjo ter analizira promet. Potrdite, da se strinjate z njihovo uporabo.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za sporočilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list 109/2012, v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati na začetku leta 2013 ter je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
activeHeaderSlide SNG Maribor Začasen piškotek; delovanje uvodne spletne strani SNG Maribor (glava).
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
SNG Maribor Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
_pk_ref
_pk_cvar
_pk_id
_pk_ses
...
Matomo Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Matomo (ex Piwik).
Matomo politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Matomo (opt-out)
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)
c_user
s
xs
presence
datr
ft
lu
sub
lsd
reg_ext_ref
reg_fb_gate
reg_fb_ref
wb
act
_e_3qqF_0
wd
p
...
Facebook Te piškotke nastavi Facebookov vtičnik.
Facebook piškotki in podobne tehnologije
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

SNG Maribor.