5 % popust pri spletnem nakupu za vse predstave in koncerte SNG Maribor!
Stran za slepe in slabovidne

Skok na vsebino | Skok na meni

Slovensko narodno gledališče Maribor

Ponedeljek, 11. januar 2016

4. koncert cikla Carpe artem: Korenine časa

NAJAVA DOGODKA
ZA TAKOJŠNJO OBJAVO

4. koncert cikla Carpe artem: Korenine časa

14. januar 2016 ob 19.30, Kazinska dvorana

Gostujoča izvajalca: Aljaž Beguš, klarinet, Boštjan Lipovšek, rog
Nastopajo: Miladin Batalović, Maja Peternel, violini, Levente Gidro, viola, Gorazd Strlič, violončelo, Borut Pahič, rog

Program

Wolfgang Amadeus Mozart: Kvintet za klarinet in godala v A-duru, K. 581
Allegro
Larghetto
Menuetto
Allegretto con variazioni

~
Peter von Winter: Septet za pihala in godala v Es-duru, op. 10
Allegro moderato
Andantino
Menuetto: Allegretto
Allegretto – Rondo moderato

Neusahljivi Mozartov glasbeni genij se ni kazal zgolj v številčnosti del, ki jih je skladatelj ustvaril, ampak tudi in predvsem v žanrski raznolikosti. Mozart še danes velja za enega izmed peščice skladateljev, ki so suvereno komponirali v tako rekoč vseh razpoložljivih glasbenih formah in seveda tudi za najrazličnejše zasedbe. Posebno mesto v Mozartovem opusu zavzema komorna glasba, ki je nekakšna miniaturna "izložba" in zgoščena "uravnoteženost" avtorjevega glasbenega sloga. Povod za komponiranje za intimnejše glasbene zasedbe je Mozart velikokrat našel v prijateljskih impulzih ter v inspiraciji nad virtuoznostjo svojih glasbenih kolegov. Mozart je osrednjo vlogo klarineta izpostavil v dveh komornih delih – obe je navdihnil virtuoz na tem inštrumentu, Anton Stadler –, in sicer v t. i. Kegelstatt triu iz leta 1786 ter v nocoj izvedenem Kvintetu za klarinet in godala v A-duru, K. 581, ki je nastal tri leta pozneje (1789). O pomembni vlogi virtuoza pri nastanku priljubljenega kvinteta, ki danes obstaja v več različicah, zgovorno namiguje tudi Mozartov podnaslov dela: Stadlerjev kvintet. V enem samem delu, ki ga sestavlja plastično zaporedje štirih stavkov, se zrcalijo Mozartovi najmočnejši atributi iz žanrov, ki jih je pomembno preoblikoval, tj. iz opere, koncerta in godalnega kvarteta. Tako rekoč vsa inštrumentalna glasba iz Mozartovega zrelejšega obdobja nosi v sebi poseben vokalni predznak, ki se, podobno kot v operni zvrsti, razvija v objemu afektivnih, dramatičnih kontrastov, v tem primeru sicer brez besed(il)ne podlage. S prefinjenim rokovanjem glasbene teksture se tako v razmeroma skromni zasedbi petih glasbenikov pred poslušalcem razgrne nekakšna paleta solističnih arij, duetov, plesov in zborovskih pasusov. Če se v Mozartovih solističnih koncertih odraža nova klasicistična raven glasbene dramatičnosti, velja njegova komorna dela nedvomno razumeti kot intimni koncert v prijateljski družbi. Godalni kvartet tako nadomešča orkester, ki praviloma uvede solistov vstop, ga z rahločutno diskretnostjo izpostavi ali pa "zabava" občinstvo z duhovitimi domislicami v času njegove odsotnosti. Kljub takšni stereotipni polarizaciji glasbene materije pa je Mozartu vendarle uspelo mojstrsko poudariti specifične barvne odtenke klarineta in ga v bleščečo plastično celoto združiti s posameznimi godali, kjer je vsak element dodobra pretehtan ter enakovreden.

Kvintet se na široko razpre z umirjenim sonatnim stavkom (Allegro), katerega ekspozicija se zlagoma izriše v zaporedju treh liričnih tem, vsaka od teh pa v nekoliko metaforičnem smislu predstavlja poskus "sofističnega prilizovanja" godal klarinetu, da se ta lahko docela angažira kot solistični inštrument, in sicer najprej kot komentator godalne "izjave", nato kot aktivni soudeleženec javne "debate" in naposled kot "operna diva", ki poslušalce očara s svojim "petjem". Specifično svetle odtenke in fluidno zračnost sta v to pestro glasbeno paleto umešala prva violina in violončelo, ki svojo aktivno vlogo udejanjata tudi v bogatem godalnem zvenu v izpeljavi. Z reprizo, ki aktivira celotni ansambel do kipečega rokokojskega dialoga, s katerim Mozart – vse do tematskega odmeva v partu klarineta s sklepno in dokaj preprosto kadenco – nagradi pozornega poslušalca. Drugi, počasnejši stavek (Larghetto) je nedvomno poetično-izpovedno središče kvinteta (stavek je zasnovan v tridelni pesemski obliki), v katerem se solistični inštrument pokaže v nokturnovsko obarvani konstelaciji. Mozartov izraz se tukaj ponovno opre na ganljivo in predvsem spevno operno ekspresivnost v podobi otožne arije, ki ji nekoliko več upanja vlije šele nastop violine, s katero se klarinet zaplete v nekakšen ljubezenski dialog in naposled čudežno oživi v vzpenjajočih se pasažah, čarobna romantičnost pa se v rahlem suspenzu ohranja vse do zadnjega vzdihljaja.

Poživljajoči plesni utrip tretjega stavka (Menuet) nas iz ožarjenega serenadnega prizora preseli v ambient brbotajoče dvorane, v kateri se rustikalna neposrednost klarineta kosa z urbano "rafiniranostjo" godal, ki vsaj navidezno vzdržujejo aristokratski, skorajda patetični slog. Toda iskrena energija klarineta povzroči, da se tudi godala kdajpakdaj "ponižajo" v vlogo lahkotno skakljajoče spremljave, in to v zaporedju kar dveh triov, od katerih je prvi še nekoliko resnoben in ostaja v domeni resnobne elegance, drugi trio pa se prepusti ljudskim impulzom avstrijskega ländlerja, v katerega se po vztrajnem "prigovarjanju" ostalih godal ujame tudi "trmoglava" prva violina. V sklepnem stavku (Allegretto con variazioni) Mozart iskrivo raziskuje nadaljnje zmožnosti glasbene ekspresivnosti in jih najde v kontrastnih elementih živahnega žlobudranja, neobrzdanega "opravljanja", smeha, celo v trenutkih obupavanja in melanholije (tretja minore variacija!) ter v nenehnih menjavah avtorske "perspektive", pri čemer daje možnost vsem sodelujočim inštrumentom, da prispeva vsak svoj košček pripovedi. Bržkone najbolj posrečen primer sobivajočih nasprotij poda Mozart v predzadnji variaciji, katere sprememba tonovskega načina in upočasnitev tempa stopnjujeta napetost, ki jo lahko razreši šele zadnja variacija. Ta ponovno oživi v ponovitvi uvodne teme v svoji izvirni podobi in kratki kodi, ki ponovno poveže – čeprav le za kratek čas – celotni ansambel do skupnega triumfa.

Slovenskemu občinstvu nekoliko manj znan nemški skladatelj Peter (von) Winter (1754–1825), sicer Mozartov in Beethovnov sodobnik, je bil svojčas znan operni skladatelj (napisal je okrog trideset oper), čeprav so njegov opus pozneje zasenčila dela prepoznavnejših avtorjev. Winter je že od ranega otroštva bil v nenehnem stiku z najnovejšimi glasbenimi tokovi, saj je odraščal na mannheimskem dvoru, kjer je že kot čudežni deček pri desetih letih igral prvo violino (in pozneje kontrabas) v tamkajšnjem orkestru. Nekateri biografi domnevajo, da je bil Winter kot skladatelj bržkone samouk, novejša odkritja pa kažejo, da naj bi za kratek čas študiral pri Salieriju v času njegovega bivanja na Dunaju okrog leta 1776, pred tem naj bi se izobraževal tudi pri Georgu Josephu Voglerju. Dve leti pozneje se je preselil v bavarsko prestolnico München, kjer je postal direktor dvornega gledališča, s tem pa je prejel nove skladateljske zadolžitve, med drugim ustvarjanje novih glasbenogledaliških del, baletov in melodram. Leta 1787 je postal namestnik kapelnika, dobro desetletje pozneje (leta 1798) pa je bil imenovan za kapelnika. Kljub navidezno uspešni karieri pa so skladatelja pestile predvsem težave zaradi nestabilnih ekonomskih pogojev in burnega političnega dogajanja, kar je botrovalo temu, da je Winter večino svojih opernih uspešnic ustvaril za tuje naročnike iz Milana, Pariza, Londona ter z Dunaja, kjer je tudi doživel svoj prvi večji uspeh, in sicer s premiero heroično-komične opere z dialogi Das unterbrochene Opferfest (Prekinjeno darovanje) leta 1796, dve leti pozneje pa s praizvedbo opere Das Labyrinth (Labirint), ki je obveljala za nekakšno vsebinsko nadaljevanje Mozartove opere Čarobna piščal (libreto obeh omenjenih oper je ustvaril Emanuel Schikaneder). Winterjeva skladateljska potenca je zlagoma upadala po letu 1813, štiri leta pozneje je ob boku nekaterih londonskih opernih praizvedb doživel svoj zadnji veliki uspeh z opero Maometto II (Mohamed II.) v milanski Scali. Svoje poslednje glasbenoscensko delo, Der Sänger und der Schneider (Pevec in krojač), pa je ustvaril leta 1820 v Münchnu, kjer je umrl pet let pozneje.

Winterjeva glasbena kreativnost se je poleg omenjenih glasbenogledaliških del udejanjila v koncertni zvrsti za različna pihala in simfonični orkester, prav tako je ustvaril kar šestindvajset maš in drugih priložnostnih del za različne zasedbe. Nocoj izvedeni Septet za violini, violo, violončelo, klarinet in rogova v Es-duru (op. 10) sestavljajo štirje stavki, ki tako po formalni kot ekspresivni plati utrjujejo principe mannheimske virtuoznosti in slogovne smernice dunajskega klasicizma. Prvi stavek (Allegro moderato) dela, ki je nastalo ob prelomu stoletij, tj. leta 1800, je vzorno zasnovana sonatna oblika, ki suvereno začrta prostor virtuoznega koncertantnega vzdušja, v katerem ne manjka momentov pravcatega glasbenega tekmovanja. Poleg razmeroma pogoste rabe slogovne prvine, ki se je v glasbeno zgodovino zapisala kot "mannheimski crescendo", vzbuja pozornost zahtevni part prve violine, ki ima na več mestih pomembno glasbeno funkcijo uvajanja kadence, kar poleg obvladovanja violinistične specifike nakazuje tudi možnost, da je skladatelj najverjetneje aktivno sodeloval pri izvajanju lastnega dela. Drugi, počasnejši stavek je romantično galanten Andantino, ki ga začenjajo godala s predstavitvijo prve teme. Pomenljiv kontrast ustvarja klarinet, ki uvede drugo temo (v molu). Šele naslednja tematska skupina je posvečena transparentni sonornosti rogov, ki septetu vseskozi dajeta lovski pridih, s tem pa se spontano širi salonski ambient z domišljijskimi izleti v pastoralno idiličnost.

Po Mozartovem zgledu se tudi Winter spretno loteva ustvarjanja pristnega plesnega vzdušja, ki strastno zaživi s tretjim stavkom (Menuet), deloma pa se ohrani tudi v žuborečem finalu (Allegretto – Rondo moderato). Epizode različnih permutacij v zasedenosti glasbil dodatno pretresajo še gibka kontrapunktična gibanja in kontrastiranje razpoloženj, še posebej v Triu, v katerem zanosno paradirata rogova, nato pa se z okrepljeno dinamiko ponovno oglasi prva tematska skupina menueta. Prvo temo četrtega stavka predstavi klarinet ob spremljevalnih figurah godal, iz katerih se najprej osamosvoji prva violina, ki ne posnema zgolj teme klarineta, ampak ponovno prevzame vlogo pri zaključevanju posameznih fraz oziroma pri uvajanju kadence, ki pa so tukaj zamišljene bolj kot skupinski glasbeni premori (cezure). Po prvi tematski izpeljavi rogov se pred poslušalcem postopoma veča kompleksnost tematsko-motivične obdelave, ki jo Winter jasno strukturira s parnimi periodami ter s postopnim nizanjem motivov iz različnih tematskih jeder. Glasbeno eksperimentiranje, ki pa je v tem primeru vseskozi "produkt" razsvetljenskega metodičnega uma, se po simetričnem vrtenju minimalno kontrastnih tem zaključi s pričakovanim optimizmom ter z enakomerno razporejeno, a zato nič manj prepričljivo virtuoznostjo.

Benjamin Virc

Biografiji gostujočih izvajalcev

Klarinetist Aljaž Beguš je svojo glasbeno pot začel v glasbeni šoli Ljubljana Moste-Polje pri profesorjih Jožetu Kregarju in Francu Tržanu. S trinajstimi leti je bil sprejet na srednjo glasbeno in baletno šolo, kasneje na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je diplomiral v razredu Jožeta Kotarja. Leta 2008 je s študijem nadaljeval na prestižni Visoki šoli za glasbo kraljice Sofije v Madridu, kjer je leta 2010 končal svoj podiplomski študij v razredu Michela Arrignona. Je prejemnik kar petih prvih nagrad na državnem tekmovanju TEMSIG v letih 1995, 1998, 2001, 2004, 2005, je tudi zmagovalec mednarodnih tekmovanj, kot sta Città di Carlino ter Marco Fiorindo. Leta 2005 je prejel študentsko Prešernovo nagrado, dve leti kasneje pa je bil polfinalist mednarodnega evrovizijskega tekmovanja EBU New Talent v Bratislavi. Leta 2014 se je s pihalnim kvintetom Spirito uvrstil v polfinale tekmovanja ARD. Veliko je dejaven kot komorni glasbenik, v različnih zasedbah je igral z glasbeniki, kot so Dag Jensen, Nicholas Daniel, Enrico Bronzi, Bruno Canino, Dora Schwarzberg, Lorenza Borrani, Alexander Lonquich, Maria João Pires, Ensemble MidtVest idr. Sodeluje z orkestri, kot so Spira Mirabilis, Komorni orkester iz Mantove, Orkester Angleške nacionalne opere (ENO), European Union Youth Orchestra in z Mladinskim orkestrom Gustava Mahlerja. Kot solist je nastopil z Orkestrom Slovenske filharmonije, s Simfoniki RTV Slovenija, z Mladinskim orkestrom Gustava Mahlerja, Jeaner Philharmonie, s Komornim orkestrom Visoke šole za glasbo kraljice Sofije iz Madrida, Komornim orkestrom iz Mantove, pihalnim orkestrom ljubljanske Akademije za glasbo ter z Big Bandom RTV Slovenija. Kot član orkestrov ali komornih zasedb je nastopil na znanih festivalih, kot so BBC Proms, Luzern Festival, Young Euro Classics, Bolzano Festival, Mantova Chamber Music Festival, Salzburger Festspiele, Kammermusikfest Lockenhaus idr.

Hornist Boštjan Lipovšek je svoje prve glasbene lekcije dobil od brata in očeta, obeh hornistov. Šolanje je  nadaljeval sprva na Srednji glasbeni in baletni šoli in nato na ljubljanski glasbeni akademiji pri prof. Jožetu Faloutu. Pri njem je tudi diplomiral, ter zaključil podiplomski študij. Izpopolnjeval se je pri Radovanu Vlatkoviću na salzburškem Mozarteumu. Med študijem v Ljubljani je prejel študentsko Prešernovo nagrado za izvedbo Straussovega Prvega koncerta za rog in orkester s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija. V tem orkestru je takoj zatem zasedel mesto solo hornista. Kot solist redno nastopa predvsem z matičnim orkestrom Slovenske radiotelevizije, kot tudi s tujimi orkestri. Tako je kot solist sodeloval z dirigenti, kot so A. Nanut, U. Lajovic, M. Letonja, En Shao, D. de Villiers, S. Pelegrino Amato, G. Brain, A. Anderson, Y. Kreizberg, S. Edwards, P. Dešpalj. Kot solist je nastopil z orkestrom opere La Monnaie iz Bruslja, z Berlinskim simfoničnim orkestrom, Mahlerjevim komornim orkestrom, z Izraelsko filharmonijo, s Simfoničnim orkestrom iz Melbourna, Škotskim komornim orkestrom ter z Avstralskim komornim orkestrom, v zadnjem času pa redno gostuje pri Budimpeštanskem festivalskem orkestru. Leta 2001 je zmagal na mednarodnem tekmovanju Città di Porcia. Od leta 1999 kot asistent, od leta 2004 pa kot docent predava na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Leta 2005 se je odzval povabilu iz Zagreba in  kot docent predava tudi na tamkajšnji glasbeni akademiji. Leta 2008 je za umetniške dosežke na glasbenem področju prejel nagrado Prešernovega sklada. Pri ZKP RTV Slovenije je doslej izšlo pet njegovih zgoščenk: tri samostojne in dve v komornih zasedbah (Slovenski kvintet trobil in pihalni kvintet Ariart), pri nemški založbi Profil pa je z Juvavum Brass izšla zgoščenka Salzburške raritete. S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, katerega član je že petnajst let, je posnel koncerte R. Straussa, W. A. Mozarta, R. Glièra, J. Pauerja in druge, posebej pa velja omeniti krstne izvedbe in premierna snemanja del L. Lebiča, I. Petrića, T. Habeta in U. Kreka.


Iskalnik

Naša spletna stran uporablja piškotke s pomočjo katerih omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev, izboljšuje in prilagaja uporabniško izkušnjo ter analizira promet. Potrdite, da se strinjate z njihovo uporabo.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za sporočilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list 109/2012, v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati na začetku leta 2013 ter je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
activeHeaderSlide SNG Maribor Začasen piškotek; delovanje uvodne spletne strani SNG Maribor (glava).
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
SNG Maribor Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
_pk_ref
_pk_cvar
_pk_id
_pk_ses
...
Matomo Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Matomo (ex Piwik).
Matomo politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Matomo (opt-out)
_ga
_gid
_gat
_gac_*
Google Analytics Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Google Analytics (orodje za spletne analitične podatke podjetja Google).
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google Analytics / Google Analytics politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Google Analytics (opt-out)
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)

_fbp
c_user
s
xs
presence
datr
ft
lu
sub
lsd
reg_ext_ref
reg_fb_gate
reg_fb_ref
wb
act
_e_3qqF_0
wd
p
...

Facebook Te piškotke nastavi Facebookov vtičnik.
Facebook piškotki in podobne tehnologije
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

SNG Maribor.