5 % popust pri spletnem nakupu za vse predstave in koncerte SNG Maribor!
Stran za slepe in slabovidne

Skok na vsebino | Skok na meni

Slovensko narodno gledališče Maribor

Ponedeljek, 7. januar 2019

3. koncert Simfoničnega cikla

NAJAVA DOGODKA
ZA TAKOJŠNJO OBJAVO

3. koncert Simfoničnega cikla
9. januar 2019 ob 19.30, Dvorana Union

Simfonični orkester SNG Maribor
Dirigentka: Živa Ploj Peršuh
Solist: Nejc Kamplet, klavir
Koncertna mojstrica: Oksana Pečeny Dolenc

Program

Tomaž Svete: Suita za orkester

Intrada

Danza

Intermezzo

Toccata

Frédéric Chopin: Koncert za klavir in orkester št. 1 v e-molu, op. 11

Allegro maestoso

Romanca: Larghetto

Rondo: Vivace

*******

Franz Liszt: Prometej, simfonična pesnitev št. 5

Franz Liszt: Tasso: Tožba in zmaga, simfonična pesnitev št. 2

Koncertni večer začenjamo s Suito za orkester, ki jo je leta 1985 ustvaril priznani slovenski skladatelj srednje generacije Tomaž Svete (r. 1956 v Ljubljani). Kot izjemno plodovit avtor, katerega opus šteje več kot sto trideset del, se je v slovenski prostor zapisal predvsem kot ambiciozen operni skladatelj, saj se je v tem zahtevnem žanru doslej preizkusil kar desetkrat (Kralj Malhus, Ugrabitev z Laudaškega jezera, Pesnik in upornik, Kriton, Pierrot et Pierrette, Granatno jabolko, Apologija, Antigona, Junak našega časa, Ada). Zajetni del Svetetovega opusa je namenjen tudi simfonični glasbi oziroma glasbi za orkester v različnih kombinacijah, pri čemer je Suita njegovo prvo tehtnejše delo v tej zvrsti, ki je izšla v Edicijah Društva slovenskih skladateljev. Kompleksnost, inovativnost in obenem tudi zavezanost modernistični tradiciji, ki jih je avtor razgrnil v napetem glasbenodramaturškem loku štirih stavkov suite, kažejo na Svetetov izrazito individualen, a vendarle nekoliko eklektičen kompozicijski izraz. Četudi je skladateljeva govorica v motivičnem smislu zelo nadrobljena in disonantno eksponirana, se v okviru makroformalne zasnove kaže skorajda kot parodični poskus oživitve italijanske suite s srede 17. stoletja. Na to namigujejo že naslovi posameznih stavkov, znotraj glasbene teksture pa močno prepoznavni ritmični vzorci, ki dajejo suiti različno intenzivne plesne impulze.

Ko je Frédéric François (ali v poljski različici Fryderyk Franciszek) Chopin ustvaril svoj klavirski koncert v e-molu, ki se je v glasbeni literaturi uveljavil kot prvi, četudi je nastal za "drugim" koncertom v f-molu, je komaj dopolnil dvajset let. Toda še preden je Chopin formalno zaključil svoje glasbeno šolanje na Varšavskem konservatoriju, je mladi virtuoz in skladatelj že stopal po poteh mednarodne glasbene zvezde, četudi se mu je svet blišča in drenjajočih se množic oboževalcev - kot je zapisal pozneje - upiral. Kot redni gost salonov in koncertnih dvoran je v zgodnjem obdobju ustvaril že nekaj tehtnih del za klavir in orkester. Poleg obeh klavirskih koncertov so se kot repertoarne stalnice uveljavile tudi variacije Là ci darem la mano iz Mozartove opere Don Giovanni, ki so Schumanna tako očarale, da je Chopina nemudoma razglasil za novega pianističnega genija, poleg omenjenih variacij pa sta pozornost občinstva vzbudila tudi Fantazija na poljske napeve in veliki koncertni Rondo à la krakovjak.

Številne opazke kritikov, ki so Chopinu očitali nepoznavanje glasbenih form ali pomanjkanje obrtniških veščin, kot denimo orkestracije, so ob skladateljevi genialni in imanentno prepoznavni melodiki, zgoščeni harmonski invenciji, tonski briljanci in ne nazadnje brezhibni glasbeni dramaturgiji sčasoma zbledele in utonile v pozabo. Kljub temu pa velja poudariti, da je Chopin samokritično pripomnil, da se je pri obeh svojih klavirskih koncertih kar dvakratno "pregrešil": prvi "greh" se kaže v zanemarjanju orkestra, ki ima z izjemo redkih samostojnih tutističnih pasaž (kaj šele epizod) predvsem vlogo spremljave solista, drugi pa v sami obravnavi klasične koncertne forme, ki se je je Chopin lotil nekoliko preveč "kavalirsko". Z vidika forme pa se zdi, da je prav Chopinov odklon od konvencije "zakrivil" to zgodnjo glasbeno mojstrovino, kar se kaže že v odprtju prvega stavka (Allegro maestoso), ki v izpeljavi mutira v istoimenski dur, ne da bi v izpeljavi prišlo do pričakovanega harmonskega preskoka v paralelni G-dur (oziroma modulacije na dominanto). Prav avtorjevo vztrajanje v izvirnem harmonskem okolju e-mola, in to kljub občasnim mutacijam v E-dur, tako posledično ustvari nekoliko drugačno glasbeno "pripoved". Tudi pričakovana modulacija v G-dur se po virtuoznem preigravanju v solističnem partu klavirja vseeno zgodi, toda šele na koncu prvega stavka, zaradi česar je njen učinek še toliko bolj dramatičen.

Drugi stavek koncerta (Romanca: Larghetto) se začenja kot dodatna "zaušnica" potencialnim kritikom glasbene forme, saj se tonaliteta stavka še vedno ni "odlepila" od centralnega tona E. Očitno je bila Chopina glavna namera diametralno nasprotna od maksimiranja harmonskih kontrastov v prid ustvarjanja bolj homogene, kontemplativne atmosfere, ki bi se lahko s perspektive negibnega očesa "mirno sprehajala po pokrajini, ki jo prikliče hrepeneči spomin na prelepo noč, osvetljeno z mesečino". Kot je zapisal Chopin v svojem pismu prijatelju Tytusu Woyciechowskemu, je violinam predpisal sordinirano spremljavo, o kateri pa ni bil povsem prepričan: "Prav zanima me, če bo to doseglo zaželeni učinek. Le čas bo pokazal." V kontekstu celovite glasbene ideje stavka, ki naj bi poslušalcu naslikal pomladno noč ob soju mesečine, se glasba v svojih slogovnih potezah povsem zlije z nokturnovskim razpoloženjem, Chopin pa serenadno, lahko bi celo rekli zaljubljeno vznesenost ponazori z nenavadnim harmonskim premikom kvišku, tj. od uvodnega E-dura k H-duru, zatem pa še v dokaj redko tonaliteto Gis-dur (enharmonsko tonaliteto As-dura), ki dá stavku prešerno, mestoma celo herojsko razsežnost. Zadnji stavek (Vivace) je zasnovan kot rondo na temi poljskega ljudskega plesa, krakovjaka, v katerem dobita polni izraz Chopinova melodična svežina in bleščeča vitalnost. Večje suverenosti, na trenutke celo eksplozivne dinamičnosti je deležen celo orkester, ki pomenljivo zapolnjuje harmonski tok med osrednjo in večkrat variirano poskakujočo temo ter bolj zasanjano drugo temo, ki jo Chopin spretno uporabi kot plastični zvočni medij za naglo menjavanje tonalnih središč, s čimer se pri poslušalcih vsaj malo "odkupi" za togo vztrajanje v istih tonalitetnih okvirjih v prejšnjih dveh stavkih. Na praizvedbi koncerta 11. oktobra 1830, ki je bil obenem tudi Chopinov zadnji solistični nastop v poljski prestolnici, je občinstvo izvedbo po pisanju kronistov nagradilo z oglušujočim aplavzom in z ekstatičnimi vzkliki, klavirski koncert v e-molu pa se je naglo priljubil tudi pri drugih velikih interpretih, denimo Clari Wieck Schumann, ki je koncert prvič predstavila navdušeni nemški publiki že leta 1933 v Leipzigu.

Še preden je Franz (Ferenc) Liszt (1811-1886) dopolnil trideset let, ga je evropski glasbeni univerzum ustoličil kot največjega dotlej živečega pianista. Nagli razvoj klavirja in novih tehnik igranja, ki so omogočile vedno več nians v paleti glasbene ekspresije, pa je dodatno spodbudil še en fenomen - italijanski violinski virtuoz Niccolò Paganini, katerega "demonični" slog igranja in enkratno prezenco je želel Liszt prenesti v klavirsko igro. Lisztov uspeh je bil megalomanski, vreden vsake sodobne glasbene "superzvezde": evropska koncertna publika, še posebej njen ženski pol, ga je naravnost oboževala ter omedlevala od njegovih vratolomnih pianističnih improvizacij in krstnih izvedb lastnih del. Toda na vrhuncu svoje kariere, pri petintridesetih letih, se je Liszt odločil, da se "upokoji" od kariere koncertnega virtuoza in se posveti komponiranju. Že nekaj let prej mu je namreč bilo ponujeno mesto dvornega kapelnika v Weimarju, ki ga je naposled sprejel leta 1848. V plodovitem weimarskem obdobju, v katerem se je močno zbližal z Wagnerjem in ki se je zanj končalo leta 1861, ko se je zaradi dveh težkih življenjskih udarcev - prezgodnje smrti dvajsetletnega sina Daniela leta 1859, dve leti zatem pa še šestindvajsetletne hčerke Blandine - postopoma umikal v samostansko življenje, je Liszt ustvaril večino svojih orkestrskih del, vključno z dvanajstimi simfoničnimi pesnitvami.

Liszt se je z iznajdbo simfonične pesnitve (symphonische Dichtung) uveljavil kot znanilec novega glasbenega izraza, ki ga je negovala novonemška šola. Liszt je želel v simfonični pesnitvi s pomočjo glasbe izraziti oziroma v celoti poustvariti subjektivno zavest s fuzijo inteligence, stanja duha in atmosfere okolja, razpoloženja, čustev. V predgovoru k prvi izdaji svojih simfoničnih pesnitev je zapisal: "Tudi najmanj nadarjeni vajenec v slikanju pejsažev bi lahko zgolj z nekaj potezami voščenk predočil veliko bolj verodostojno sliko kot glasbenik, ki razpolaga s še tako odličnimi orkestri. Toda če so te iste reči podvržene sanjarjenju, kontemplaciji in čustveni vznesenosti, ali potemtakem niso sorodne glasbi? In ali jih zaradi tega glasba ne bi mogla prevesti v svoj skrivnostni jezik?"

Drugi del nocojšnjega koncerta tako začenjamo s peto Lisztovo simfonično pesnitvijo z naslovom Prometej. Znani mit o titanu Prometeju (etimologija imena razkriva pomen "vnaprejšnja misel"), ki je bogovom ukradel ogenj in ga dal človeštvu, se je tudi Lisztu zdel kot idealna zgodba o romantičnem junaku, ki s svojim genijem širi obzorja in premika meje mogočega. Da bi Prometeja kaznoval za predrzno dejanje, ga je Zevs priklenil na skalo gore Kavkaz in ukazal orlu, naj mu vsak dan izkljuva jetra, ki so mu čez noč ponovno zrasla. Toda namesto krute ponazoritve slehernega orlovega grižljaja in kljuvanja ter Prometejeve agonije se je Liszt raje osredotočil na čustveno panoramo nasprotujočih si sil - upornega Prometeja nasproti izmuzljivim manipulacijam usode. V svojem predgovoru skladatelj označi osrednje glasbene teme pesnitve kot teme "drznosti, trpljenja, vztrajnosti in odrešitve".

Simfonično pesnitev, ki jo je Liszt začel komponirati leta 1847, načenja brutalna salva disonantnih akordov, ki so znanilci junakove grozljive obsodbe. Kot je pojasnil skladatelj, se pripovedna podstat zgodbe razrašča v nevihtno, celo zaslepljujočo glasbeno ekspresijo, pri kateri je pomembno vlogo odigral tudi Lisztov asistent orkestracije, skladatelj Joachim Raff. Prva različica Prometeja je bila zasnovana v zaporedju simfonične uverture, osmih zborovskih točk in scenske glasbe v počastitev stoletnice rojstva nemškega filozofa in literata Johanna Gottfrieda Herderja, pri čemer je Liszt kot besedilno predlogo omenjenih zborov uporabil Herderjevo dramatično pesnitev Razklenjeni Prometej (Der entfesselte Prometheus) v trinajstih prizorih, ki je bila v skladu s Herderjevim razsvetljenskim impulzom zamišljena kot nadaljevanje Ajshilove tragedije Vklenjeni Prometej. Prva različica Prometeja v orkestraciji Joachima Raffa je bila prvič izvedena leta 1850 na weimarskem festivalu, pet let pozneje pa je Liszt delo preoblikoval v kompleksno enostavčno pesnitev, pri tem pa celo izboljšal Raffovo orkestracijo in prečistil njeno notranjo strukturo v prid večje pretočnosti in dramatičnosti, ki se je bolj ujemala z njegovo lastno idejo tematske transformacije.

Nocojšnji koncert zaključujemo s še eno Lisztovo simfonično pesnitvijo, Tasso: Tožba in zmaga (Tasso: Lamento e trionfo), ki je v kronološkem smislu nastala tretja po vrsti (leta 1849), čeprav je izšla kot druga v času skladateljevega vodenja dvorne kapele v Weimarju. Liszt je nadvse občudoval umetniški opus italijanskega pesnika Torquata Tassa, kar se kaže bodisi v skladateljevem večkratnem citiranju pesnikovih del bodisi v uporabi Tassovih sižejev za lastne skladbe. Simfonična pesnitev je bila izvirno zasnovana kot uvertura h Goethejevi drami v verzih Torquato Tasso, ki je bila izvedena ob Goethejevi stoletnici rojstva avgusta 1849 v Weimarju. Vendar pa velja na tem mestu poudariti razliko med Goethejevim orisom Tassa kot dvornega pesnika na politično razrvanem dvoru dinastije d'Este v mestu Ferrara in Lisztovo interpretacijo Tassovih notranjih konfliktov v obdobju sedmih let, ki jih je neprostovoljno preživel v ustanovi sv. Ane za duševno onemogle - prav ta figura "kronanega" pesnika, ki ga je trpljenje povzdignilo nad spone človeškega fizisa, je najbolj podžgala skladateljevo domišljijo.

Izhajajoč iz konvencionalne forme uverture, je izvirna zasnova simfonične pesnitve Tasso izrazito dvodelna in značajsko kontrastna, pri čemer je počasnejši del namenjen pesnikovi tožbi (lamentaciji) in upodobitvi njegovih intenzivnih čustvenih stanj, hitrejši pa njegovi umetniški zmagi, ki sta jo pospremila celo papeški blagoslov in lovorika z rimskega Kapitola, ki je je bil pred njim deležen tudi Petrarca. Kljub dvodelnosti, ki se kaže v kontrastnih izvajalskih tempih, pa se skozi celo skladbo vijejo variacije zgolj enega samega napeva, ki izhaja iz ljudske himne in ga je Lisztu predstavil neki gondoljer med skladateljevim obiskom Benetk v poznih 30. letih 19. stoletja. Čeprav je Liszt sprva nameraval melodijo in njene variacije vključiti v svoj veliki pianistični cikel Années de pèlegrinage (Leta romanja), ki je nastajal v presledkih med letoma 1837 in 1877, ga je raje prihranil za to simfonično pesnitev. Avtor je delo dvakrat revidiral po njegovi praizvedbi, pri tem pa predstavlja najizrazitejši poseg dodani srednji del, ki v obrisih spominja na menuet in s svojo umirjenostjo orisuje Tassovo stabilno obdobje v času njegove službe pri plemiški družini d'Este v Ferrari. Leta 1854 je Liszt dodal še epilog z naslovom Le triomphe funebre du Tasso (Tassov zmagoviti pogreb). Epilog razkrije skladateljevo prepričanje, da se Tassov resnični triumf skriva v njegovi pesniški nesmrtnosti, ki je njegova dela ohranjala živa in prisotna v bralski zavesti Evrope še stoletja po pesnikovi smrti.

Benjamin Virc

Biografija dirigentke

Živa Ploj Peršuh je leta 2008 zaključila študij dirigiranja na Visoki šoli za glasbene umetnosti v Mannheimu pri prof. Georgu Grünu (zborovsko dirigiranje) in prof. Klausu Arpu (orkestrsko dirigiranje). Med študijem se je dodatno izobraževala pri mednarodno priznanih profesorjih in dirigentih, med drugimi pri Friedru Berniusu, Mariu Venzagu in Georgu Pehlivanianu. Junija 2005 je na tekmovanju v okviru mednarodnega mojstrskega tečaja zborovskih in orkestrskih dirigentov v švicarskem Boswilu osvojila prvo mesto. Oktobra 2006 je sodelovala na dirigentskem tekmovanju nemških visokih šol za glasbo in kot predstavnica Mannheima dosegla polfinale. Oktobra 2007 je na povabilo žirije sodelovala na mednarodnem tekmovanju mladih dirigentov Lovro Matačić v Zagrebu, uspešno pa je sodelovala tudi na uglednem mednarodnem tekmovanju mladih dirigentov orkestra Cadaques v Španiji. S komornim zborom Krog je leta 2010 v kategoriji mešanih zborov zmagala na državnem zborovskem tekmovanju Naša pesem v Mariboru. Že med študijem je dirigirala Filharmoniji iz Baden-Badna, Württemberški filharmoniji Reutlingen, Komornemu orkestru Stuttgart in Filharmoniji iz Plovdiva v Bolgariji. Sodelovala je tudi pri različnih glasbenih projektih v Mannheimu in na mednarodnem festivalu v Luzernu. Različni projekti jo povezujejo s Komornim in Mladinskim zborom RTV Slovenija. Dirigirala je Wroclawski filharmoniji, orkestru Slovenske filharmonije, Simfoničnemu orkestru SNG Opera in balet Ljubljana ter Simfoničnemu orkestru SNG Maribor. V zadnjih letih intenzivno sodeluje predvsem z ljubljansko Opero, kjer je dirigirala več glasbenogledališkim in baletnim produkcijam (Don Giovanni, Madama Butterfly, Saloma, muzikal Lepotica in zver, Labodje jezero, Simfonija otožnih pesmi idr.).

Biografija solista

Nejc Kamplet igra klavir od svojega petega leta, trenutno pa zaključuje študij klavirja v razredu Zuzane Niederdorfer na graški Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost. Med njegove zadnje najpomembnejše dosežke spadajo osvojena tretja nagrada solistično in druga nagrada za klavir štiriročno na 9. mednarodnem pianističnem tekmovanju New York pod okriljem newyorške fundacije Stecher & Horowitz, prva nagrada na štipendijskem tekmovanju Martha Debelli Univerze za glasbo v Gradcu, prva nagrada na 4. mednarodnem klavirskem tekmovanju Euregio v Geilenkirchnu v Nemčiji, druga nagrada na 15. mednarodnem tekmovanju za mlade pianiste v Ettlingenu v Nemčiji, prva nagrada in EMCY nagrada na 6. mednarodnem tekmovanju "Young Academy Award" v Rimu, dve prvi nagradi, podeljeni na 2. in 3. mednarodnem pianističnem tekmovanju "Forum per tasti" v Banski Bistrici na Slovaškem, prva in posebna nagrada na mednarodnem tekmovanju "Jurica Murai" v Varaždinu na Hrvaškem itd. Nejc že od svojega dvanajstega leta naprej aktivno nastopa na različnih glasbenih festivalih ter na številnih koncertnih dogodkih po Sloveniji in v tujini, kot so Festival Ljubljana, Festival Lent, Festival Maribor, Carpe artem, Noč slovenskih skladateljev, Arsonore itd. Kot solist je nastopil z različnimi orkestri, in sicer s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor, Simfoničnim orkestrom Festine, Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije, z Državnim opernim orkestrom Banska Bistrica, s Filharmoničnim orkestrom v Wuhanu na Kitajskem itd. Sodeloval je tudi s številnimi priznanimi dirigenti, kot so Jin Hyoun Baek, Taejung Lee, Živa Ploj Peršuh, Benjamin Pionnier, Slavko Magdić, Jiři Rožeň itd., in izvajal koncerte v Sloveniji, Avstriji, Italiji, Nemčiji, na Kitajskem, v New Yorku, Lihtenštajnu, na Hrvaškem, Slovaškem, v Estoniji in v Litvi. Dodatno se je izpopolnjeval pri svetovno priznanih glasbenih umetnikih, kot so Jacques Rouvier, Arie Vardi, Aleksandar Madžar, Daejin Kim, Arbo Valdma, Mihail Voskresenski, Grigory Gruzman, Aquiles Delle Vigne, Robert Levin, Ian Hobson idr. Večkrat je že snemal tudi za RTV Slovenija in je prejemnik štipendij Ministrstva za kulturo, Univerze za glasbo v Gradcu ter občin Maribor in Gradec.


Iskalnik

Naša spletna stran uporablja piškotke s pomočjo katerih omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev, izboljšuje in prilagaja uporabniško izkušnjo ter analizira promet. Potrdite, da se strinjate z njihovo uporabo.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za sporočilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list 109/2012, v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati na začetku leta 2013 ter je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
activeHeaderSlide SNG Maribor Začasen piškotek; delovanje uvodne spletne strani SNG Maribor (glava).
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
SNG Maribor Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
_pk_ref
_pk_cvar
_pk_id
_pk_ses
...
Matomo Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Matomo (ex Piwik).
Matomo politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Matomo (opt-out)
_ga
_gid
_gat
_gac_*
Google Analytics Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Google Analytics (orodje za spletne analitične podatke podjetja Google).
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google Analytics / Google Analytics politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Google Analytics (opt-out)
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)

_fbp
c_user
s
xs
presence
datr
ft
lu
sub
lsd
reg_ext_ref
reg_fb_gate
reg_fb_ref
wb
act
_e_3qqF_0
wd
p
...

Facebook Te piškotke nastavi Facebookov vtičnik.
Facebook piškotki in podobne tehnologije
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

SNG Maribor.