5 % popust pri spletnem nakupu za vse predstave in koncerte SNG Maribor!
Stran za slepe in slabovidne

Skok na vsebino | Skok na meni

Slovensko narodno gledališče Maribor

Ponedeljek, 18. marec 2013

3. koncert cikla Mojstri klasike

NAJAVA DOGODKA
ZA TAKOJŠNJO OBJAVO

21. marec 2013 ob 19.30, Stara dvorana SNG Maribor

Simfonični orkester SNG Maribor
dirigent Simon Robinson
solist Giampiero Sobrino, klarinet


PROGRAM

Wolfgang Amadeus Mozart
Uvertura iz opere La Clemenza di Tito, K. 621

Wolfgang Amadeus Mozart
Koncert za klarinet in orkester v A-duru, K. 622
Allegro
Adagio
Rondo – Allegro

*************

Wolfgang Am adeus Mozart
Simfonija št. 41 v C-duru, "Jupiter", K. 551
Allegro vivace
Andante cantabile
Menuetto – Allegretto
Finale – Molto allegro

Koncertni mojster: Saša Olenjuk

O SKLADATELJU IN NJEGOVIH DELIH

Potem ko je Wolfgang Amadeus Mozart (1756–91) preži¬vel osem let na dvoru v Salzburgu, je po razhodu s svojim deloda¬jalcem, knezonadškofom Colloredom (1732–1812), zapustil služ¬bo v Salzburgu in odtlej kot svobodni glasbenik živel na Dunaju: kot izvajalec je nastopal tako na javnih kot zasebnih koncertih in kaj hitro zaslovel kot najboljši pianist na Dunaju. Kljub slo¬vesu so se leta 1788 za skladatelja začele težave: porabil je de¬nar, ki ga je imel, in poslušalci kmalu niso več kazali zanimanja za koncertne cikluse. Mozart pa je bil odvisen od plačila poslu¬šalcev, in ker je ostal brez dohodka, se je bil, med drugim, prisi¬ljen tudi preseliti v revnejši okraj mesta. Kljub temu je napisal vrsto del "na zalogo", med njimi tudi svoje zadnje tri simfonije, ki so nastale v letu 1788 v kratkem obdobju osmih tednov. Te tri simfonije pomenijo vrhunec Mozartove simfonike; v njih je naj¬ti nekaj karakteristik, pri katerih se zdi, da je skladatelj sam ču-til, da zaključuje svoje ustvarjanje.
Simfonije pogosto razumejo kot nekakšen cikel, celotno skla¬dateljevo simfonično ustvarjalnost pa sklepa Simfonija št. 41 v C-duru, ki jasno nakazuje veliko razliko od skladateljevih kro¬nološko mlajših simfoničnih del. Zadnje simfonije namreč ozna¬čujeta dve značilnosti: izrazita tematična ekonomija in medse¬bojna povezava motivičnih jeder. Prvi stavek simfonije, Allegro vivace, prinaša tipično Mozartovo potezo: dvojnost v prvi temi in jasno gradivo druge teme. Andante cantabile je v primerjavi s prvim stavkom dimenzijsko večji, skladatelj pa ga znova obli¬kuje v obliki sonatnega stavka; hkrati najdemo ekspresivnost, in sicer na mestih, ki so radikalno dramatična in tudi iz celo¬te slišno izstopajoča. V Menuettu prevladuje za menuetni sta¬vek sicer neznačilen kontrapunkt, ki ga v skrajni polnosti raz¬vije v sklepnem stavku. Finale – Molto allegro pomeni nekakšno krono ne le stavka, temveč Mozartove simfonične ustvarjalnosti sploh. Predstavlja idealen primer motivične ekonomije; določe¬ni drobci, ki jih je skladatelj uporabil v tem stavku, so se pojavi¬li že v prejšnjih. Stavek zaznamuje pogosto poseganje po poli¬fonih tehnikah, kontrapunktu, imitaciji, ki dosežejo svoj višek v sklepni fugi, v kateri skladatelj kompleksno vodi hkrati kar pet že prej predstavljenih tem.
Leto po nastanku zadnjih treh simfonij, 1789, je Mozart že bole¬hal. Navkljub bolehnosti pa je sprejel povabilo, da pospremi prin¬ca Karla Aloisa Lichnowskega (1761–1814) na poti v Berlin. Po vrnitvi domov je skladateljeva žena Constanza odšla na zdravlje¬nje v Baden, skladatelj pa se je septembra odpravil v Frankfurt koncertirat; doživel je velik glasbeni uspeh, a žal zopet ni bilo dovolj občinstva, in Mozart je ponovno občutil finančno izgubo. Leta 1790, ko je Joseph Haydn zapustil London, je Mozart dobil službo v katedrali svetega Štefana, in sicer kot asistent, hkrati pa je teklo že zadnje leto njegovega življenja. V tem letu je Mozart poleg anonimnega naročila za Rekviem napisal tudi opero La Clemenza di Tito, ki poleg Čarobne piščali velja za zadnjo skla-dateljevo opero serio. La Clemenza di Tito je bila napisana po na¬ročilu za kronanje avstrijskega nadvojvode in nemškega cesar¬ja Leopolda II. za kralja Češke. Opera na praški premierni izved¬bi ni bila dobro sprejeta, a je kljub temu kasneje postala prilju¬bljena. Libreto za to opero je bil iz leta 1734, nastal je izpod pe¬resa italijanskega pesnika in libretista Metastasia (1698–1782), pri čemer je za Mozartovo opero libreto predelal, ravno tako ita¬lijanski pesnik in libretist, Caterino Tommaso Mazzolà (1745– 1806). Uverturo k operi uvajajo običajni fanfarni začetni takti. Nenadno pa nas preseneti neke vrste skladateljev dodatek k ža¬nru simfonije, in sicer je Mozart v to uverturo vnesel neke vrste simfonijo v miniaturnem formatu. Uvertura se zaključi s codo, v katero kotrapunktsko prodirajo glavni motivi, ki vodijo v izre¬dno učinkovit zaključek.
Istega leta kot opero La Clemenza di Tito je Mozart napisal tudi Koncert za klarinet in orkester v A-duru. Leta 1785 je bil v koncertnih kritikah večkrat omenjen klarinetist Anton Stadler (1753–1812) in njegove izredno mehkočutne izvedbe. Mozarta je Stadler spoznal leta 1784 na Dunaju, saj je klarinetist ravno tako kot skladatelj postal član prostozidarke lože, in kaj kmalu sta postala prijatelja. Predlog za nastanek koncerta je bil rezul¬tat njunega skupnega potovanja v Prago. Jeseni leta 1791 je bil Mozart na premierni izvedbi svoje opere La Clemenza di Tito in Stadler je takrat igral v težjih pihalnih odsekih opere. Klarinetist je tedaj potreboval napisan koncert za svoje potovanje po Evropi in je zanj prosil Mozarta, ki je koncert začel pisati po vrnitvi na Dunaj. Pri pisanju je bil precej dobro razpoložen, saj je svoji ženi, ki je bila v tem času na zdravljenju, napisal, da je "instrumen¬tiral skoraj celoten Rondo za Stadlerja". Mozart je za delo raz¬širil predlogo Koncerta K. 621b, ki je bil namenjen za rog, ven¬dar je kmalu ugotovil, da mora predelati že obstoječe delo, saj je bilo treba za odsek klarineta uporabiti drug register. Mozart je Koncert dokončno napisal oktobra leta 1791 in že nekaj dni po nastanku ga je Stadler izvajal v Pragi. Orkestrski uvod Koncerta je otožen in to otožno razpoloženje je prisotno tudi v posame¬znih motivih. Vstop klarineta predstavlja neobičajen solistični part instrumenta. Dialog med instrumentom in orkestrom je v stalnem gibanju, ki se razprostira od prvotnih veselih odsekov do čustvenega nemira in melanholičnih pričakovanj. Adagio za¬znamuje Mozartova odlično izpolnjena melodika, za Allegro pa je značilna izredno previdno obravnavana virtuoznost. Teme ron¬doja so začinjene z neobičajnimi spremembami tonalitete, nena¬dnimi prekinitvami in oddaljitvami v molovsko tonaliteto; vse to nas popelje do jedrnatega zaključka koncerta.
Tjaša Ribizel


BIOGRAFIJI

Simon Robinson, dirigent
Kariero dirigenta in pedagoga Simona Robinsona zaznamujejo šte¬vilni uspehi ter širok repertoar, ki zvrstno obsega opere, opere¬te, muzikale, simfonična in komorna dela, med njimi kar 26 sve-tovnih premier. Simon Robinson je od leta 1979 stalni dirigent Opere in Baleta SNG Maribor. Poleg tega je sodeloval s številnimi uglednimi go¬stujočimi umetniki pri skoraj vseh produkcijah mariborske Opere in Baleta. Njegov naraščajoči sloves mu je v Sloveniji in tujini zagotovil veliko gostovanj. Tako je kot gostujoči dirigent med drugim sodeloval s Slovensko filharmonijo, Simfoničnim or¬kestrom RTV Slovenija, Hrvaškim vojaškim simfoničnim orke¬strom, Beograjsko filharmonijo, Collegium musicum iz Guildforda, Simfoničnim orkestrom univerze iz Surreyja, Kraljevo akademi¬jo za glasbo iz Londona in iz Cambridgea ter s Kraljevim filhar¬moničnim orkestrom iz Liverpoola, Angleško narodno opero iz Leedsa, Praškim radijskim orkestrom in Filharmonijo Veneto – Treviso, SNP Beograd in Novi Sad ter drugimi. Simon Robinson je dejaven in iskan tudi kot skladatelj, ki ustvar¬ja predvsem različne glasbenodramske zvrsti (kot so dramsko gle¬dališče, radijske in televizijske igre, lutkovno gledališče, različne akademske proslave); ukvarja se tudi s pedagoškim delom. Je re¬dni profesor za dirigiranje na Univerzi v Mariboru (habilitiran je bil leta 2012) in profesor za glasbeno literaturo na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot predan izvajalec slovenske glasbe je po¬snel vrsto plošč za zbirko Slovenska glasbena dediščina ter za po¬trebe RTV Slovenija in Radia Maribor. Za svoje dosežke je prejel tudi več priznanj in nagrad, med dru¬gim mu je za zasluge na področju sodelovanja med Slovenijo in Britanijo kraljica Elizabeta II. leta 1998 podelila red britanske¬ga imperija.

Giampiero Sobrino, klarinetist
Giampiero Sobrino je glasbeno šolanje zaključil z odliko. Uspešno se je udeležil več mednarodnih tekmovanj v Italiji in Franciji. Do leta 1994 je bil prvi klarinetist Simfoničnega orkestra RAI iz Torina, naslednjih deset let pa v Orkestru Fondazione Arena di Verona. Posvetil se je tudi poučevanju, in sicer na raznih kon¬servatorijih, na šoli Scuola di Alto Perfezionamento Musicale di Saluzzo ter mojstrskih tečajih v Italiji, Franciji, Španiji in Kanadi. Aktiven je bil tudi na področju komorne glasbe, saj je veliko kon¬certiral ter tudi posnel kar nekaj posnetkov komorne glasbe. Zaradi izredno intenzivnega in uspešnega solističnega poustvar¬janja je imel možnost sodelovati z največjimi dirigenti in tudi skladatelji: Solti, Bernstein, Levine, Rostropovič, Lorin Maazel, Temirkanov, De Burgos, Muti, Prêtre, Sawallisch, Giulini, Mehta, Chailly, Sinopoli, Oren, Lombard, Berio, Boulez, Donatoni, Rutter, Battistelli in Vacchi. Repertoar Giampiera Sobrina je izredno širok in med drugim ob¬sega dela Mozarta, Salierija, Verdija, Donizettija, Mercadanteja, Ponchiellija, Webra, Rossinija, Straussa, Brucha, Debussyja, Coplanda, Finzija, Beria, Stravinskega, Bernsteina, Shawa; zato je tudi kot solist gostoval na prestižnih mednarodnih festiva¬lih: Zagrebškem in Beneškem bienalu, Mozart Festivalu v Pragi, Festivalu d‘Automne v Parizu, Mednarodnem festivalu umetnosti v New Yorku, v Sankt Peterburgu, v Schönberg centru na Dunaju ter koncertnih dvoranah v Rimu, Zagrebu (Dvorana Vatroslava Lisinskega s Komornim orkestrom), Padovi (z Beneškimi solisti), Hamiltonu, Bangkoku (z Orkestrom Tajske filharmonije), Monacu (s Komornim orkestrom), Veroni, Torinu in drugod. Kot solist je izvajal tudi nekatere prve izvedbe koncertov. Med njegove nedavne uspehe uvrščamo izvedbo Mozartovega koncerta, ki ga je med drugim izvajal z New England Symphony v Carnegie Hall, Orkestrom Filharmonia Sudecka, Atenskim dr¬žavnim orkestrom, Webrov Koncert št. 2 ob spremljavi Sofijske filharmonije, Jeruzalemske filharmonije, Lizbonske filharmoni¬je in Beograjske filharmonije ter Koncert Aarona Coplanda z or¬kestrom Raanana Symphonette Orchestra, Kijevsko filharmoni¬jo, Simfoničnim orkestrom iz Montreala in komornim orkestrom Camerata Bohemica Prague ter druge. Bil je tudi izbran, da kot solist klarinetist koncertira s Filharmoničnim orkestrom iz Lizbone in na koncertni turneji so¬deluje z Orkestrom Schleswig-Holstein.


Iskalnik

Naša spletna stran uporablja piškotke s pomočjo katerih omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev, izboljšuje in prilagaja uporabniško izkušnjo ter analizira promet. Potrdite, da se strinjate z njihovo uporabo.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za sporočilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list 109/2012, v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati na začetku leta 2013 ter je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
activeHeaderSlide SNG Maribor Začasen piškotek; delovanje uvodne spletne strani SNG Maribor (glava).
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
SNG Maribor Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
_pk_ref
_pk_cvar
_pk_id
_pk_ses
...
Matomo Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Matomo (ex Piwik).
Matomo politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Matomo (opt-out)
_ga
_gid
_gat
_gac_*
Google Analytics Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Google Analytics (orodje za spletne analitične podatke podjetja Google).
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google Analytics / Google Analytics politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Google Analytics (opt-out)
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)

_fbp
c_user
s
xs
presence
datr
ft
lu
sub
lsd
reg_ext_ref
reg_fb_gate
reg_fb_ref
wb
act
_e_3qqF_0
wd
p
...

Facebook Te piškotke nastavi Facebookov vtičnik.
Facebook piškotki in podobne tehnologije
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

SNG Maribor.