5 % popust pri spletnem nakupu za vse predstave in koncerte SNG Maribor!

Skok na vsebino | Skok na meni

Slovensko narodno gledališče Maribor

Sreda, 19. oktober 2016

2. koncert Simfoničnega cikla

NAJAVA DOGODKA
ZA TAKOJŠNJO OBJAVO

2. koncert Simfoničnega cikla
20. oktober 2016 ob 19.30, Dvorana Union


Simfonični orkester SNG Maribor
Dirigent: Mladen Tarbuk
Solista: Anja Kožuh, Brin Bernatović, harfi
Koncertna mojstrica: Oksana Pečeny Dolenc

Program
Marijan Lipovšek: Sedem miniatur za godala
Allegro, quasi marcia
Andante
Allegro risoluto ed agitato
Poco largo, ma non troppo
Vivo
Adagio con sonorità
Allegro leggero
Maciej Małecki: Concertino v starem slogu za harfi in godala
Allegro moderato
Andante
Presto, con grazia

*******
Johannes Brahms: Simfonija št. 4 v e-molu, op. 98
Allegro non troppo
Andante moderato
Allegro giocoso
Allegro energico e passionato

Slovenski skladatelj in pianist Marijan Lipovšek (1910–1995) je študiral kompozicijo pri Slavku Ostercu, klavir pa pri Janku Ravniku na ljubljanskem konservatoriju. Mojstrski študij kompozicije je nadaljeval na praškem konservatoriju pri Josefu Suku in Aloisu Hábi, tedaj vplivnem glasbenem inovatorju četrttonskega sistema, nato pa še v Rimu pri Alfredu Caselli. Leta 1933 je postal habilitiran kot profesor na ljubljanski Glasbeni akademiji, pozneje, med letoma 1968 in 1970, je bil tudi dekan te ustanove. Leta 1956 je postal direktor Slovenske filharmonije, v tem času pa je bil dejaven tudi kot glavni urednik Slovenske glasbene revije (od leta 1951 do 1960) ter urednik glasbenih edicij pri Društvu slovenskih skladateljev. Pred izbruhom 2. svetovne vojne se je Lipovšek intenzivno posvečal solističnemu koncertiranju kot pianist – veljal je za perfekcionista in senzibilnega interpreta –, nato pa se vedno bolj osredotočal na vlogo glasbenega spremljevalca ob klavirju. Med najvidnejšimi sodelovanji velja izpostaviti uspešne recitale, bodisi s slovitimi interpreti na godalih, kot so Arthur Grumiaux, Pierre Fournier, Pina Carmirelli, Antonio Janigro, Max Rostal, André Navarra in Igor Ozim, ali s pevci, kot sta poljska koloraturna sopranistka Ada Sari in slovenska mezzosopranistka Marjana Lipovšek (skladateljeva hčerka). Bogate izvajalske izkušnje, ki so jih značilno odlikovali tudi Lipovškova slogovna fleksibilnost, pozornost za detajle in prilagodljivost glede na dispozicije soizvajalcev, so prispevale tudi k pretanjeni skladateljski govorici. Lipovšek se je v zgodovino slovenske glasbene ustvarjalnosti zapisal kot eden prvih "pravih" klasikov 20. stoletja, katerega ekspresija sega od neoklasicizma, nove romantike in liričnega ekspresionizma, pri čemer je vseskozi težil k uravnoteženosti med vsebino in glasbeno formo, kot glasbeni kozmopolit pa je uspešno povezoval lokalni, tj. nacionalni glasbeni kontekst s svetovnimi trendi. V njegovem obsežnem skladateljskem opusu zavzema poleg treh suit za godala pomembno mesto tudi Sedem miniatur za godala, v katerih se zgoščeno udejanja Lipovškovo mojstrsko poznavanje zvočnih zmožnosti manjših izvajalskih skupin, še posebej ekspresivna kontrastnost med posameznimi stavki. Nespregledljivemu igrivo-plesnemu značaju godalnih miniatur se tako v izmenjujočem se zaporedju hitrih in počasnih stavkov sopostavljata zvočna intenzivnost in deloma tudi rahločutno razmišljujoče razpoloženje. Delo s šestimi stavki je na Ljubljanskem festivalu leta 1959 prvič izvedel ansambel Slovenski solisti pod umetniškim vodstvom violinista Karla Rupla; sedmi stavek, ki ga je pozneje skladatelj umestil na začetek, je nastal leto zatem, kompozicija pa je tako v novi razporeditvi izšla leta 1960 v okviru edicij Društva slovenskih skladateljev.

Maciej Małecki (r. 1940 v Varšavi) velja za enega najzanimivejših sodobnih poljskih skladateljev. Małecki je kompozicijo študiral na varšavski glasbeni akademiji (današnji Akademiji za glasbo Frédérica Chopina) pri profesorju Kazimierzu Sikorskem, klavir pa pri Nataliji Hornowski. Oba študija je zaključil leta 1965, nadalje pa se je izpopolnjeval na Eastman School of Music v Rochestru v amriški zvezni državi New York. V naslednjih letih se je pridružil Študentskemu satiričnemu gledališču (STS) v Varšavi, veliko let pa je nastopal v klavirskem jazz duetu s še enim poljskim skladateljem in pianistom, Jerzyjem Derfelom. Več let (od 1993 do 1999) je bil tudi predsednik Društva poljskih skladateljev, za svoje kompozicije pa je prejel tudi več nagrad, tako na Poljskem kot v tujini. Opus Małeckega je nadvse raznolik, bodisi v smislu glasbenih oblik ali slogovnih značilnosti. Nocoj izvedeni Concertino v starem slogu za harfi in godala je nastal leta 1988. Delo se po svoji tristavčni makroformalni zasnovi kakor tudi glede izbora glasbenega subjekta živahno spogleduje s tekočimi in razkazovalnimi pasažami, ki spominjajo na Vivaldijeve melodične linije. (Neo)baročne kompozicijske principe Małecki ovija v transparentne in afektirane glasbene kontraste, bolj značilne za zgodnji klasicizem. Četudi je Concertino (že sam izbor imena namiguje na lahkotnejši značaj) napisan v dokaj "razredčenem" harmonskem stavku, ki ga oklepajo godala kot spremljevalna (accompagnato) skupina v nekakšnem razpoloženjskem "oblaku", predstavlja še kar tehten izvajalski izziv za oba solista. Virtuozni značaj dela mestoma še dodatno okrepi koncertantna tekmovalnost, ki se stopnjuje tako med harfistoma kakor tudi v njuni relaciji do godal, pravi vrhunec pa doseže (po pričakovanjih) šele v hlastno prekipevajočem tempu sklepnega stavka (Presto, con grazia).   

Nemški skladatelj Johannes Brahms (1833–1897) je svojo poslednjo, Četrto simfonijo v e-molu (op. 98) ustvaril šele leta 1885, pri svojih 52 letih, ko je začel že intenzivno premišljevati o upokojitvi in "času, ki mu je preostal". Ustvarjalna samokritičnost in Beethovnova simfonična dediščina sta bili na neki način premočna mentalna ovira v Brahmsovem skladateljskem razvoju, saj je kot zapriseženi tradicionalist dolgo časa mislil, da je po Beethovnu praktično nemogoče doseči nov vrhunec simfonične oblike. Kljub temu je Brahmsu v svojem poslednjem "simfonično-esejskem" poskusu uspelo ustvariti monumentalno delo, ki je v vsakem trenutku podvrženo strogi uravnoteženosti glasbene forme in metodični obdelavi premišljeno izbranih glasbenih tem. Če se je pri komponiranju svojih prvih dveh simfonij močno opiral na Beethovnov model, kar se je med drugim manifestiralo tudi v obvezni afirmaciji finala (v duru), pa lahko že v Tretji simfoniji zasledimo povsem drugačen, skorajda intimni zaključek v tišini. V svoji poslednji simfoniji je Brahms šel še dlje: v finalu (Allegro energico e passionato) se oglasi glasba, ki ni le globoko osebna in "sodobna" (vsaj za tisti čas), ampak se vedno bolj jasno kaže glasba prihodnosti, ki v obliki subtilne umetniške slutnje anticipira glasbene podobe naslednjega stoletja, razkroj ter implozijo subjekta v tišino. 
Brahmsova nesporna metodičnost in mojstrstvo tematske (oziroma variacijske) obdelave se v postopnem razraščanju pokažeta že v prvem stavku simfonije (Allegro non troppo). Motivična kombinatorika intervalnega vzpona in padca se neumorno razvija v dolgo linijo rahločutne, toda vseskozi iskrene in nepatetične izpovedi. "Organska" rast glasbene teksture se po predstavitvi tem nadaljuje v zaporedju kompleksnega dialoga med različnimi motivičnimi okruški. Brahmsova prijateljica Elisabeth von Herzogenberg je po praizvedbi simfonije 25. oktobra 1885 v Meiningenu (pod taktirko skladatelja) v svojem pismu izrazila bojazen, da se avtor preveč osredotoča na "ustvarjanje zamotanih tematskih povezav, ki bi utegnile nevajenemu poslušalcu zastreti tok glasbenega dialoga". Prav ta bojazen pa je za marsikaterega poslušalca najzanimivejši del Brahmsove govorice, ki se kaže v vsej kontrapunktični nepomirljivosti, hrepenenju in emfatični vznesenosti. Po mogočnem zaključku prvega stavka se zvočna pokrajina razmeji na novo, tokrat z deklarativnim vstopom rogov, ki mu sledi vihrava pasaža v pizzicatih, s katerimi godala spremljajo zadržano melodijo v pihalih. Podobno kot v poznejšem finalu se Brahms tudi tukaj zgleduje po "starih" glasbenih modelih, v tem primeru uporabi frigijski modus, ki še dodatno podčrta žalobno vzdušje: kljub občasnim uzurpiranim vpadom razgibanih pasaž, ki načenjajo meditativni značaj stavka, poslušalec le stežka uide senci neizbežne usode. 

Če v prvih treh Brahmsovih simfonijah naletimo na dilemo neskladja tretjega stavka z Beethovnovim scherzom, pa se v Četrti simfoniji ta stavek (Allegro giocoso) popolnoma prekriva z igrivostjo in neukročeno, skorajda surovo glasbeno ekspresijo. Kljub temu se Brahms pri zasnovi tega stavka namesto tipične tridelne strukture scherza (s kontrastno srednjo "epizodo") raje opre na sonatno formo, ki mu služi za še bolj prepričljivo izpostavitev glasbenih kontrastov, ritmične silovitosti in pulzirajoče zvočne energije. Brahmsov poslednji poklon baročni glasbi (bil je vnet oboževalec Bacha in Händla) je umeščen na sam epilog simfonije (Allegro energico e passionato): tokrat je kot strukturno podlago uporabil passacaglio, značilno obliko glasbenega baroka s ponavljajočo se (ostinatno) basovsko linijo. Temo si je Brahms izposodil iz Bachove kantate št. 150, Nach dir, Herr, verlanget mich (Po tebi hrepenim, Gospod, BWV 150). Skladateljevo spogledovanje s transcendenco in želja po preseganju ovir fizisa se v ustvarjalnem naporu realizirata v kar 32 nastopih glavne teme, ki je vsakokrat obdelana nekoliko drugače, bodisi z vidika dinamične gradacije, redčenja oziroma zgoščevanja glasbene teksture, predvsem pa skozi postopno intenziviranje čustvene izpovedi, ki je razpeta med liričnimi občutji, hrepenenjem (kar ponazori tudi eterična prisotnost flavte) in končnim kljubovanjem. Poslednje strani simfonije so tako prežete z razdraženim uporom, ki se brez posebnega glasbenega veselja, žarenja, predvsem pa brez lažne triumfalnosti postopoma izgubljajo v praznem prostoru; vse ostalo je prepuščeno grobni tišini kot zadnji postaji slehernega življenja.
Benjamin Virc    

Biografiji solistov
Anja Kožuh (r. 1990 v Mariboru) se je začela učiti harfo na Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski v Velenju, in sicer v razredu profesorja Daliborja Bernatovića. Svojo glasbeno pot je nadaljevala na Srednji glasbeni in baletni šoli Maribor, prav tako pri profesorju Daliborju Bernatoviću, kjer je leta 2008 maturirala in prejela diplomo dr. Romana Klasinca za umetniške dosežke. Udeleževala se je mnogih domačih in tujih tekmovanj, na katerih je prejela zlate plakete ter osvojila najvišja mesta in nagrade. Leta 2008 je bila sprejeta v razred docentke mag. Diane Grubišić Ćiković na Akademiji za glasbo v Zagrebu, kjer je leta 2014 tudi magistrirala. Leta 2010 je prejela dekanovo nagrado za posebne umetniške dosežke. V času študija se je udeleževala različnih tekmovanj in seminarjev, igrala v komornih zasedbah, bila je članica orkestrov ZOM, La vie dell'amiciza (Ricardo Muti), Mediteranski orkester mladih (François-Xavier Roth), Mio2012 (Živa Ploj Peršuh in Klaus Arp). Leta 2012 je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma igrala kot solistka s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor (pod vodstvom dirigenta Roberta Houlihana), leta 2013 pa z Zagrebško filharmonijo (Alun Francis) v Koncertni dvorani Vatroslav Lisinki v Zagrebu.

Brin Bernatović je star devetnajst let in igra harfo že enajsto leto. Svojo glasbeno pot je začel na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru, sedaj pa je študent Akademije za glasbo v Zagrebu pri profesorici klavirja in harfe, mag. Diani Grubišić Ćiković. Njegov mentor je bil vsa ta leta njegov oče Dalibor Bernatović, akademski glasbenik in profesor harfe, nekoč tudi sam solist in član Simfoničnega orkestra SNG Maribor. Brin je že zgodaj opozoril na svoj velik glasbeni potencial, ki ga je v zadnjem desetletju vedno znova potrjeval z zmagami in visokimi uvrstitvami na številnih glasbenih tekmovanjih tako v Sloveniji kot v tujini, zlasti v Srbiji in Italiji. V zadnjih letih veliko nastopa na različnih prireditvah, rad pa se udeležuje tudi mojstrskih tečajev v Sloveniji in v tujini, ki jih vodijo mednarodno priznane harfistke. Marca 2012 se je udeležil slovenskega državnega tekmovanja mladih glasbenikov TEMSIG ter zmagal z najvišjim možnim številom 100 točk, igral pa je tudi na zaključnem koncertu najboljših mladih glasbenikov Slovenije v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji. V okviru tekmovanja TEMSIG in zaradi posebne nagrade je nastopil tudi v kulturnem domu Janeza Trdine v Novem mestu na koncertu štirih prvonagrajencev – lavreatov. Leta 2013 se je udeležil tekmovanja v Štanjelu in Veroni, maja istega leta pa še v Beogradu ter dosegel 1., 2. in 3. mesto. Oktobra istega leta je zmagal na 3. mednarodnem tekmovanju harfistov v Velenju. Leta 2014 se je uvrstil v polfinale evrovizijskega tekmovanja mladih glasbenikov. Veliki uspeh je dosegel meseca aprila 2014, ko je bil absolutni zmagovalec tekmovanja SVIREL in dosegel 100 točk, za nagrado pa je nastopil na solističnem koncertu z orkestrom Slovenske filharmonije v Ljubljani. Avgusta lani je v Istanbulu opravil predhodni izbirni sprejemni izpit za študij harfe v Ameriki, vendar se zanj ni odločil in je odšel raje na študij harfe v Zagreb. Januarja 2016 je v Veroni in Legnagu nastopil na odmevnem solističnem koncertu z Veronskimi solisti in s slovitim violinistom Stefanom Milenkovićem, za katerega je prejel izjemne kritike in ovacije italijanskega občinstva.


Iskalnik

Naša spletna stran uporablja piškotke s pomočjo katerih omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev, izboljšuje in prilagaja uporabniško izkušnjo ter analizira promet. Potrdite, da se strinjate z njihovo uporabo.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za sporočilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list 109/2012, v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati na začetku leta 2013 ter je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
activeHeaderSlide SNG Maribor Začasen piškotek; delovanje uvodne spletne strani SNG Maribor (glava).
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
SNG Maribor Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
_pk_ref
_pk_cvar
_pk_id
_pk_ses
...
Matomo Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Matomo (ex Piwik).
Matomo politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Matomo (opt-out)
_ga
_gid
_gat
_gac_*
Google Analytics Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Google Analytics (orodje za spletne analitične podatke podjetja Google).
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google Analytics / Google Analytics politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Google Analytics (opt-out)
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)

_fbp
c_user
s
xs
presence
datr
ft
lu
sub
lsd
reg_ext_ref
reg_fb_gate
reg_fb_ref
wb
act
_e_3qqF_0
wd
p
...

Facebook Te piškotke nastavi Facebookov vtičnik.
Facebook piškotki in podobne tehnologije
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

SNG Maribor.