5 % popust pri spletnem nakupu za vse predstave in koncerte SNG Maribor!

Skok na vsebino | Skok na meni

Slovensko narodno gledališče Maribor

Ponedeljek, 19. oktober 2015

2. koncert Simfoničnega cikla

NAJAVA DOGODKA

ZA TAKOJŠNJO OBJAVO

2. koncert Simfoničnega cikla
22. oktober 2015 ob 19.30, Dvorana Union

Simfonični orkester SNG Maribor
Dirigent: Simon Krečič
Solista: Barbara Jernejčič Fürst, mezzosopran; Boštjan Lipovšek, rog
Koncertna mojstrica: Oksana Pečeny Dolenc

Program

Claude Debussy: Preludij k favnovemu popoldnevu

Tomaž Habe: Cvetovi košenin za srednji glas, rog in orkester

Otožna jesen – Ne utečeš – Jaz moram – Obred zatona – Moja tišina

***

Wolfgang Amadeus Mozart: Simfonija št. 40 v g-molu, KV 550

Molto allegro

Andante

Menuet in Trio: Allegretto

Finale: Allegro assai

Zadnje desetletje 19. stoletja ni bilo le čas zatona viktorijanske dobe, ampak tudi prelomnica neke umetniške tradicije, kakor jo je začrtala romantika. Lahko bi rekli, da se je v kratki eri fin de siècla začel vedno bolj očitno kazati nov duh časa: nov "čarobni trenutek" je v francoski likovni umetnosti odkril impresionizem, ki je jasne konture "objektov poželenja" zabrisoval z mehčanjem barv, s presevajočim koloritom in s poudarjeno atmosferičnostjo. Tudi francosko pesništvo se je na novo obujalo v simbolizmu, glasbena ustvarjalnost pa je še vedno bila pod močnim, a seveda vedno bolj ambivalentnim vplivom Wagnerja. Mesto luči, kakor so tedaj imenovali Pariz, se je v času belle époque na stežaj odprlo dotlej neslutenim čutnostim, ki so jih ponujala nova umetniška dela. V splošni obilici kulture, zlasti po zvočnem odkritju javanskih zvokov gamelana na svetovni razstavi v Parizu leta 1889, je Claude Debussy (1862–1918), najvidnejši predstavnik francoskega glasbenega impresionizma, ustvaril glasbena dela, kakršnih svet dotlej še ni slišal.

Intuitivni kompozicijski slog, ki se je bolj kot na jasnost forme in evolucijo glasbenega toka opiral na subjektivna doživetja zvoka kot akustičnega fenomena, na njegov simbolni pomen ter na slikanje glasbenih razpoloženj z bogatim niansiranjem zvenov, je Debussy v več etapah razvijal vse do leta 1890, ko je novi "glasbenosimbolistični" slog dozorel v polnem sijaju in nakazoval prvi radikalnejši odmik od glasbene romantike, četudi bi lahko v današnjem žargonu rekli, da je njegova glasba po učinku še vedno in predvsem "romantična" – spomnimo le na Mesečino (Clair de lune), tretji stavek iz Suite bergamasque. Navdih za ustvarjanje tonske poeme Preludij k favnovemu popoldnevu (Prélude à l'après-midi d'un faune), ki je v prvi različici za simfonični orkester nastala leta 1894 (že naslednje leto je bila predelana v verzijo za dva klavirja), je Debussy našel v pesmi Stéphana Mallarméja Favnovo popoldne (L'après-midi d'un faune), slednjo pa naj bi navdahnila slika Françoisa Boucherja.

Vsebino Mallarméjeve pesmi – sanjavo podobo razigrano pohotnega favna, ki skuša z igranjem na flavto zapeljati dve napol speči nimfi ob rečnem bregu – je Debussy senzibilno preoblikoval v eterično zvočno impresijo, ki jo začenja kromatični melodični zdrs flavte in s svojo orientalsko valovitostjo slika nežne ženske obline. Solističnemu inštrumentu se kmalu pridružijo še godala, harfa in rogovi, ki brez pretiranih kontrastov ali razpoloženjskih sprememb zapolnjujejo nekatere detajle zvočne slike. V osrednjem delu skladbe se vsak s svojo temo predstavita še klarinet in oboa, nato pa ponovno prevlada nežen zven flavte, ki večkrat ponovi motive iz uvodne teme. Glasbene teme, ki jih je Debussy po inštrumentalnih skupinah premišljeno zasnoval glede na zvočno barvo, se tako rekoč tekoče prelivajo iz ene v drugo in v lahno pozibavajočem ritmu postopoma erotizirajo zvočni ambient. V zadnjem delu preludija se v "umirjenem" tekmovalnem vzdušju "onkraj časa" pomerijo še godala, klarinet, flavta in oboa, nato pa prevladajo padajoči postopi harfe in flavte. V poslednjih trenutkih se oglasijo le še rahli tresljaji ročnih činel. Nenavadne zvočne nianse, prožnost, ambientalnost in barvitost Preludija so po ohranjenih kritiških komentarjih na koncertni praizvedbi 22. decembra 1894 pod taktirko Gustava Doreta navdušili tudi pariško občinstvo, ki je z bučnim aplavzom zahtevalo takojšnjo ponovitev skladbe.          

Skladateljski opus Tomaža Habeta (r. 1947 v Vrhniki) ne vzbuja pozornosti le zaradi velikega obsega (ta šteje čez 350 skladb), ampak predvsem zaradi raznolikosti in slogovne integritete, ki se je vseskozi opirala na individualno iskanje izpovednega izraza v okviru tonalne glasbe postmodernega sveta. To je opazilo tudi Društvo slovenskih skladateljev, ki je Habetu leta 2014 podelilo Kozinovo nagrado. Poleg tega, da je Habetov opus zelo širok – med drugim je ustvarjal orkestralno, zborovsko, komorno in vokalno-inštrumentalno glasbo ter dela za solistične inštrumente –, je dal ogromen prispevek tudi s t. i. didaktično glasbo ter z obsežno glasbenoteoretično bibliografijo, ki jo je snoval in vseskozi nadgrajeval več kot štirideset let. Habe se je pri glasbenem ustvarjanju večkrat oprl na bogato izročilo slovenske ljudske pesmi, še posebej na njeno melodičnost in latentno polifonijo, velikokrat pa je svoj navdih našel tudi v likovni umetnosti in poeziji, kot se kaže tudi v primeru nocoj izvedene skladbe Cvetovi košenin. 

Vokalno-inštrumentalno delo, ki je nastalo najprej kot istoimenski cikel petih pesmi za srednji glas, altovski inštrument in klavir (prva različica skladbe je izšla leta 2001 v samozaložbi), leta 2005 pa v predelavi za srednji glas, rog in orkester, izhaja iz besedilne predloge pesnika, slikarja in akademskega kiparja Aladina Lanca (1917–1990), ki je vrh likovnega mojstrstva dosegel s svojimi pretanjenimi akvareli. Lančevi akvareli so odslikava trenutkov, prav tako kot njegova poezija: ubesedovanje bežnih hipov, ki so enkrat polni svetlobe, nato spet v zamolklih odtenkih, nam odkrivajo čudoviti svet avtorjevega podoživljanja neokrnjene narave, še posebej cvetličnih tihožitij. Prelivajoče barve, ki jih dopušča le akvarelna tehnika, "pojejo" kot njegova poezija: o radostih življenja in doživetjih narave ali o minljivosti bivanja in trpkosti spoznanj. Na podoben, lahko bi rekli neoimpresionističen način se Habe posveča oblikovanju zvočne materije, ki v enkratnem sožitju "stare" tonalne tradicije, ljudske topline in "nove" skladateljske senzibilnosti na novo in v bogati paleti jesensko-zimskih barv mezzosoprana, roga in orkestra zaživi v zaokroženem zaporedju petih pesmi: Otožna jesen, Ne utečeš, Jaz moram, Obred zatona in Moja tišina.

Simfonija št. 40 v g-molu (KV 550) je druga iz poslednjega simfoničnega "triptiha" Wolfganga Amadeusa Mozarta (1756–1791), ki je svoja najboljša dela – kar se je izkazalo kot svojevrstna ironija poltretje leto pozneje ob prezgodnji skladateljevi smrti – ustvaril v poletni naglici leta 1788 in ne več kot treh mesecih. Po poročanju številnih biografov je bilo 1788 za Mozarta težko leto, kljub temu da je bil sam na vrhuncu umetniških moči (uspešna praška praizvedba opere Figarova svatba in dunajska premiera opere Don Giovanni), saj se je nekdanji čudežni otrok, ki je svojčas prepotoval domala vso Evropo, soočal z vedno večjimi finančnimi težavami, pri katerih mu je večkrat priskočil na pomoč prostozidarski brat Michael Puchberg. Mozartovemu razsipnemu življenjskemu slogu ter neodgovornemu in prelahkotnemu zapravljanju prisluženega denarja pa se je v omenjenem času pridružilo še močno poslabšanje zdravja pravkar rojene hčerke Theresie Constantie, ki je umrla še v istem letu. Preizkušnje, ki mu jih je nalagalo življenje, so Mozarta prisilile v nenehno ustvarjanje novih del, okoliščine, v katerih so nastale, pa kažejo na (poprej omenjeni) širši kontekst, ki je skladateljevim občudovalcem za časa njegovega življenja nemalokrat ostal prikrit s pregovorno veselim in brezbrižnim Mozartovim temperamentom.

Izbira tonalitete je že v času baroka – omenjena tradicija se je nadaljevala vse do romantike – nakazovala splošno razpoloženje skladbe in se je opirala na Descartesovo doktrino o afektih. Če so durove tonalitete s pomenljivi odtenki nakazovale zlasti optimizem, lahkotnost, briljanco in veličastnost, so molove razkrivale predvsem ranljivi del človeške duše, zato ne preseneča, da so številni muzikologi in tudi siceršnji poznavalci Mozartovega opusa, med drugim tudi Alfred Einstein, "Štirideseto" zaradi temačne tonalitete g-mola označili za herojsko tragično; neki ruski glasbeni kritik sredi 19. stoletja je v simfoniji prepoznal "strastno razburjenost, poželenje in obžalovanje nesrečne ljubezni", medtem ko je Robert Schumann v delu občudoval predvsem "grško lahkotnost in milino". Pesnik in skladatelj Christian Schubart (ne gre ga zamenjevati s Schubertom!), ki je umrl istega leta kot Mozart, je izdelal celo katalog učinkov, ki jih povzročajo oziroma izvabljajo posamezne tonalitete: g-mol naj bi tako označeval predvsem skrbi, zamerljivost in nelagodje, kar so najverjetneje zelo "logična" čustva in razpoloženja, ki jih je Mozart prestajal v omenjenem času nastanka simfonije.

Štiristavčna simfonija (z dodanim menuetom), ki je postala "zaščitna znamka" klasicističnega Dunaja vse do Beethovnove "Druge" v D-duru leta 1802, ko je menuet zamenjal tedaj sodobnejši in iskrivejši scherzo, se začenja pravzaprav s spremljevalno figuro v godalih, ki se ji kmalu pridruži nepomirljiva tema, ta pa s svojo perpetuirajočo tožbo po načelu motivične evolucije razvije celotno "pripoved". Drugo, vedrejšo temo prvega stavka (Molto allegro), ki je, mimogrede, zgleden primer sonatne oblike, predstavijo violine, slednjim pa v tekoči frazi nemudoma odgovorijo pihala. Veselo epizodo, ali bolje rečeno pasažo, pa skladatelj naglo nadomesti s prvo temo, ki jo v izpeljavi še motivično razširi, po reprizi pa karseda odločno zaključi. Tudi v drugem stavku (Andante), ki ga Mozart prestavi v območje Es-dura (durove paralele g-mola), se že od prvega takta izrisuje tožeče "korakanje" v ustaljenem ritmičnem vzorcu šestosminskega takta. Tej uniformni ritmični podobi, s katero se kopičita zagrenjenost in jeza, se postopoma dodajajo glasovi in se rogovilasto širijo; njihovo izpeljavo na nekaterih mestih prekine šele diskretna "interpelacija" pihal. S slednjo se tematska izpeljava bodisi razširi v novo harmonsko dimenzijo ali pa ji avtor sopostavi kontrasten motiv, s katerim se razkrijejo in utrdijo nove značajske poteze, ki segajo od lirične elegance pa vse do navihane razposajenosti. Tretji stavek (Menuet in Trio: Allegretto) se v nekoliko hitrejšem tempu približuje demonični plesnosti, na kar namiguje tudi izbor "mračne" tonalitete (g-mol); nekoliko več topline in pastoralne umirjenosti je poslušalec deležen šele v srednjem delu (Triu), v katerem prevladujejo pihala. Simfonični finale (Allegro assai) je zgleden primer viharništva ("Sturm und Drang"), čeprav krepko presega stereotipne kreacije svojega časa. Mozart uporabi, podobno kot v finalu svoje poslednje simfonije v C-duru, temo kot nekakšen melodični "dinamit" in jo v prožnem kontrapunktu razvija v različne smeri. Eden izmed največjih presenečenj je gotovo začetek izpeljave, v kateri se osnovni ritmični vzorec teme razkosa in razrahlja do skrajne točke, posledično se kaskadno razredči tudi melodična linija do točke preloma, nato pa se po principu organske rasti ponovno sestavi v novo celoto in bliskovito zaključi.

Benjamin Virc

BIOGRAFIJI SOLISTOV

V Ljubljani rojena mezzosopranistka Barbara Jernejčič Fürst se je s solopetjem začela ukvarjati leta 1992, in sicer pod mentorstvom profesorja Karla Ernsta Hoffmanna, pri katerem je leta 1997 na graški Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost z odliko končala študij zborovskega dirigiranja, pridobila naziv magistrice umetnosti in za svoj uspeh prejela nagrado Traudi-Rendi. Izpopolnjevala se je na mojstrskih tečajih pri Ericu Ericsonu v Gradcu in Innsbrucku. Študij solopetja in glasbeno-dramskega uprizarjanja je leta 1996 nadaljevala v razredu prof. Schmida, prof. Pöppelreiterja in Gottfrieda Hornika ter ga uspešno zaključila leta 1999. V sezoni 2001/2002 je bila članica Flamskega opernega studia v belgijskem Gentu in štipendistka Steans Instituta for Young Artists v okviru festivala Ravinia v Chicagu. Ob tem se je izpopolnjevala na mojstrskih tečajih pri Marjani Lipovšek, Christi Ludwig, Dietru Fischer-Diskauu, M. Martinuju, R. Piernayju ter za baročno petje pri Barbari Schlick in Christophu Roussetu. Na odrih graškega Theatra im Palais, Flamske opere v Gentu ter Antwerpna in Ljubljane je nastopila v vlogah Kerubina v Figarovi svatbi, Druge dame v Čarobni piščali in Dorabelle v Così fan tutte (W. A. Mozart) ter kot Ruggiero v Händlovi Alcini, kot Tretja dama v praizvedbi opere Fanny Goldmann skladateljice Mie Schmidt, v naslovni vlogi opere Onečaščena Lukrecija Benjamina Brittna, kot Siebel v Gounodovem Faustu in Lisinga v Gluckovi operi Le cinesi (Kitajske žene). Februarja 2004 je v dunajski Komorni operi nastopila na baročnem festivalu v projektu Ballo.mortale. Kot koncertna pevka je sodelovala v okviru Glasbene mladine ljubljanske in Ljubljana Festivala ter na festivalih, kot so Štajerska jesen, Bregenzer Festspiele, Styriarte, Mednarodni tedni stare glasbe v Krieglachu itn. Nastopa z različnimi dirigenti in orkestri, slovenskemu poslušalstvu pa se je predstavila s petimi večeri samospevov slovenskih skladateljev: J. Jež, M. Lipovšek, P. Šivic, M. Kogoj … Sodeluje s številnimi komornimi ansambli in je z njimi posnela že nekaj zgoščenk, predvsem kot izvajalka novitet slovenskih in avstrijskih skladateljev. Za domače in tuje založbe je posnela več kot 10 zgoščenk; skupaj z litvansko pianistko Gaivo Bandzinaite je izdala samostojno zgoščenko s celotnim opusom samospevov Marija Kogoja. V oktobru 2010 je izšla zgoščenka z naslovom Dotiki z deli za solo glas Vinka Globokarja, Urške Pompe, Larise Vrhunc, Brine Jež Brezavšček, Luciana Beria in Alison Bauld ter z arijama Claudia Monteverdija.

Slovenski hornist Boštjan Lipovšek je svoje prve glasbene lekcije dobil od brata in očeta, obeh hornistov. Šolanje je nadaljeval sprva na Srednji glasbeni in baletni šoli in nato na ljubljanski glasbeni akademiji pri prof. Jožetu Faloutu. Pri njem je tudi diplomiral ter zaključil podiplomski študij. Izpopolnjeval se je pri Radovanu Vlatkoviću na salzburškem Mozarteumu. Med študijem v Ljubljani je prejel študentsko Prešernovo nagrado za izvedbo Straussovega Prvega koncerta za rog in orkester s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija. V tem orkestru je takoj zatem zasedel mesto solo hornista. Kot solist redno nastopa predvsem z matičnim orkestrom Slovenske radiotelevizije, kot tudi s tujimi orkestri. Tako je kot solist sodeloval z dirigenti, kot so Anton Nanut, Uroš Lajovic, Marko Letonja, En Shao, David de Villiers, S. Pelegrino Amato, Gary Brain, Amy Anderson, Yakov Kreizberg, Sian Edwards idr. Kot solist je gostoval pri nacionalnem orkestru bruseljske opere La Monnaie, Berlinski filharmoniji, Mahlerjevem komornem orkestru, Izraelski filharmoniji, v zadnjem času pa redno gostuje pri Festivalnem orkestru iz Budimpešte. Leta 2001 je zmagal na mednarodnem tekmovanju Città di Porcia. Od leta 1999 kot asistent, od leta 2004 pa kot docent predava na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Od leta 2005 kot docent poučuje tudi na zagrebški Akademiji za glasbo. Leta 2008 je za svoje umetniške dosežke prejel nagrado Prešernovega sklada. Pri ZKP RTV Slovenija je doslej izšlo njegovih pet zgoščenk, tri samostojne in dve v komornih zasedbah (Slovenski kvintet trobil in pihalni kvintet Ariart), pri nemški založbi Profil pa je z Juvavum Brass izšla zgoščenka Salzburške raritete. S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, katerega član je že več kot deset let, je posnel koncerte R. Straussa in W. A. Mozarta, R. Glièra, J. Pauerja idr., še posebej pa velja omeniti krstne izvedbe in premierna snemanja del L. Lebiča, I. Petrića, T. Habeta in U. Kreka.


Iskalnik

Naša spletna stran uporablja piškotke s pomočjo katerih omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev, izboljšuje in prilagaja uporabniško izkušnjo ter analizira promet. Potrdite, da se strinjate z njihovo uporabo.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za sporočilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list 109/2012, v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati na začetku leta 2013 ter je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
activeHeaderSlide SNG Maribor Začasen piškotek; delovanje uvodne spletne strani SNG Maribor (glava).
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
SNG Maribor Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
_pk_ref
_pk_cvar
_pk_id
_pk_ses
...
Matomo Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Matomo (ex Piwik).
Matomo politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Matomo (opt-out)
_ga
_gid
_gat
_gac_*
Google Analytics Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Google Analytics (orodje za spletne analitične podatke podjetja Google).
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google Analytics / Google Analytics politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Google Analytics (opt-out)
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)

_fbp
c_user
s
xs
presence
datr
ft
lu
sub
lsd
reg_ext_ref
reg_fb_gate
reg_fb_ref
wb
act
_e_3qqF_0
wd
p
...

Facebook Te piškotke nastavi Facebookov vtičnik.
Facebook piškotki in podobne tehnologije
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

SNG Maribor.