5 % popust pri spletnem nakupu za vse predstave in koncerte SNG Maribor!

Skok na vsebino | Skok na meni

Slovensko narodno gledališče Maribor

Sreda, 26. oktober 2016
L'art pour l'art

2. koncert cikla Carpe artem

NAJAVA DOGODKA
ZA TAKOJŠNJO OBJAVO

2. koncert cikla Carpe artem
L'art pour l'art

27. oktober 2016 ob 19.30
Kazinska dvorana SNG Maribor

Nastopajo

Denys Masliuk, klavir

Miladin Batalović, violina

Levente Gidro, viola

Gorazd Strlič, violončelo

 

Program

Wolfgang Amadeus Mozart: Preludiji in fuge za godalni trio, K. 404a

Preludij in fuga št. 1 v d-molu: Adagio – Andante cantabile (po BWV 853)

Preludij in fuga št. 2 v g-molu: Adagio – Allegro (po BWV 883)

Preludij in fuga št. 3 v F-duru: Adagio – Vivace (po BWV 882)

 

Igor Štuhec: Igra štirih – L'art pour l'art za violino, violo, violončelo in klavir

*******

Franz Schubert: Klavirski trio št. 1 v B-duru, op. 99, D. 898

Allegro moderato

Andante, un poco mosso

Scherzo: Allegro

Rondo: Allegro vivace

 

Nezaustavljiv glasbeni genij Wolfganga Amadeusa Mozarta (1756–1791) se ni udejanjil zgolj v številnih skladbah, ki jih je ustvaril v svojem prekratkem življenju, ampak tudi v raznolikosti glasbenih form in v mojstrstvu pretapljanja najrazličnejših slogovnih potez drugih skladateljev, ki jih je Mozart preoblikoval v lastno pretanjeno glasbeno ekspresivnost. Posebno mesto v Mozartovem opusu zavzema komorna glasba, ki je nekakšen ekstrakt oziroma zgoščen glasbeni eliksir, v katerem sobivajo najčistejše glasbene ideje in karseda intimna komunikacija med izvajalci. Povod za komponiranje za manjše glasbene zasedbe je Mozart marsikdaj našel v prijateljskih spodbudah mecenov ali virtuoznosti svojih glasbenih kolegov, inspiracijo pa je nemalokrat našel tudi v velikih stvaritvah svojih predhodnikov, kakršen je bil Johann Sebastian Bach. Prav Bach je Mozarta večkrat nagovoril z dovršenim kontrapunktom in predvsem s sposobnostjo potenciranja glasbenodramskega izraza pod širokim lokom razgibane baročne melodike in generalbasa.

Dileme, na katere naletimo pri razvrščanju Mozartovih "aranžmajev" preludijev in fug iz zbirke Dobro uglašeni klavir (Das Wohltemperierte Klavier), se navezujejo predvsem na problem avtorstva: nekateri dajejo večji poudarek Mozartovi novi inštrumentacijski logiki, ki je na določenih mestih na novo premislila melodično-harmonska razmerja znotraj godalnega tria, drugi se spet raje opirajo na "absolutno" moč Bachove glasbe, ki tako rekoč "iz ozadja" preseva vsak takt Mozartovih priredb. V vsakem primeru lahko trdimo, da gre za deljeno avtorstvo (Mozartovih priredb ne bi bilo brez Bachovih originalnih skladb), ki se v prid Mozartove invencije bolj prepričljivo kaže v preludijih, medtem ko se nezamenljiv Bachov avtorski pečat pokaže predvsem v fugah. Bachova glasba oziroma tematska jedra, ki si jih je Mozart v primeru nocojšnjih uvodnih treh skladb izposodil iz Bachovih fug v dis-molu (BWV 853), fis-molu (BWV 883) in Fis-dura (BWV 882), kljub temu zazveni nekoliko drugače, v melodičnem smislu bolj "poglajeno", z umerjenim kontrapunktom in predvsem v duhu glasbenega klasicizma, kar samo dokazuje, da je "staro" glasbo možno vedno znova obuditi v nove zvočne podobe, pri tem pa je evolucija glasbene ekspresije pravzaprav brez konca in vselej polna nepredvidljivih zapletov in ugank. 

Slovenski skladatelj Igor Štuhec (rojen leta 1932 pri Sv. Ani pri Mariboru) velja za pomembnega in vsestranskega glasbenega ustvarjalca, ki se je preizkušal v različnih glasbenih žanrih in oblikah. Že s šestimi leti je na očetovo željo začel igrati violino, pri trinajstih letih pa je dobil tudi prve skladateljske spodbude pri dirigentu in skladatelju Demetriju Žebretu, ki je kot umetniški vodja in dirigent mariborske Opere pomembno sooblikoval tukajšnje glasbeno življenje. Študij kompozicije je Štuhec končal pri prof. Matiji Bravničarju leta 1960, kmalu zatem pa se je izpopolnjeval na različnih seminarjih za dvanajsttonsko in elektronsko glasbo pri profesorjih Hannsu Jelineku na Dunaju in Friedrichu Cerhi v Darmstadtu. Na Štuhečevo glasbeno snovanje je še posebej vplivalo prijateljevanje z nemškim skladateljem serialne, elektronske in aleatorične glasbe, Karlheinzem Stockhausnom.

Med Štuhečevimi poznejšimi kompozicijami za komorno zasedbo, ki jih preveva stilno presečišče modernizma z značilnim "čutom" za disonanco in neobaroka s kontinuiranim "žuborenjem" glasbenega toka, zasledimo tudi skladbo z naslovom Igra štirih – L'art pour l'art (Umetnost za umetnost), ki raziskuje izrazne možnosti postmodernega glasbenega pluralizma. Štuhec v svojih fragmentarnih epizodah vseskozi niha med "klasičnim" fugatnim variiranjem glasbene materije, kar že na začetku skladbe nakaže posamično in zaporedno vstopanje inštrumentov, ter avantgardno ekspresijo, ki se dinamično stopnjuje z drobljenjem ritmičnih "unisonov" na disonantne akordne grozde, kar se zgodi kmalu po vstopu vseh inštrumentov. Skladatelj se v skladu s slogovnimi potezami modernizma poslužuje tudi t. i. nestandardnih načinov igranja na godala, kot denimo brenkanja z okvirno določenim frekvenčnim območjem, škripanja po strunah s pritiskanjem loka, na določenih mestih pa predpiše celo aleatoriko, torej naključno izvajanje izbranih tonov v danem časovnem okviru. V skladbi prav tako enako suvereno sobivata absolutna časovna notacija (v sekundah) in "klasična" notacija, torej časovno relativni notni zapis v taktnih načinih. Skladbo L'art pour l'art, ki jo je Štuhec ustvaril leta 2004, prvič pa je bila izvedena 31. januarja 2015 v Mali dvorani Slovenske filharmonije, preveva tudi svojevrstna formalna simetrija, ki se naposled zaokroži s postopnim "odmiranjem" inštrumentov po principu ohlapne zrcaljene fugatne oblike.

Občutek o epohalnem trajanju Klavirskega tria v B-duru (op. 99) Franza Schuberta (1797–1828) – štiristavčno delo namreč traja več kot tri četrt ure – se zaradi vznemirljivih glasbenih preobratov in melodičnega bogastva sproti izgublja v poslušalčevi radovednosti, ki se z vsakim novim stavkom preveša v bolj intimno doživetje. Schubert je začel komponirati klavirski trio v zadnjem letu svojega življenja, in sicer sočasno z znamenitim ciklom samospevov Zimsko popotovanje. Čisto možno je, da je Schubert potreboval nekoliko "lahkotnejši" skladateljski projekt, ki bi ga vsaj nekoliko razbremenil in preusmeril njegovo pozornost od napredujoče bolezni in melanholije. Trio, je bil v celoti izveden šele po skladateljevi smrti, na semantični način parafrazira Schubertov samospev Des Sängers Habe (Pevčeva lastnina) z značilnimi verzi: "Lahko poteptaš moj ponos, odvzameš moje zemeljsko bogastvo, toda pusti mi igrati na moje citre, in še vedno bom najsrečnejši pod tem soncem!" Nezaustavljiva sirenska lepota Schubertove glasbe se v popolni harmoniji inštrumentov pokaže že v prvem stavku (Allegro moderato), v katerem klavir predstavi prvo temo ob spremljavi godal v staccatih. Vzpenjajoča se melodična linija v klavirju poslušalca vodi do druge teme, ki jo prvi predstavi violončelo, nato pa se z nanizanimi tematskimi drobci le še stopnjuje napeto ozračje hrepenenja, ki se mestoma preveša v živahno tonsko prodornost in celo sladkobnost.

Drugi stavek (Andante, un poco mosso) se začenja v violončelu kot prelepa uspavanka, nato pa prevzame temo violina, ki jo s svojo prožnostjo ritmično obogati in v nekoliko hitrejšem tempu razpre v višino. Melodija se nato po načelu motivične obdelave naseli tudi med ostale inštrumente, ki jo predstavijo na svojevrsten način, bodisi v smislu harmonske izpeljave ali v spremenjeni hitrosti izvajanja, čeprav se naposled vrne v varni objem nežne glasbene "zibelke", ki lahko poslušalca pogrezne v sladki spanec. Tretji stavek je Schubert zasnoval po načelu kontrasta kot scherzo (Allegro), pri tem pa se je v ritmičnem smislu navdihoval pri avstrijskem ljudskem plesu, ländlerju, v značilno poskočnem tričetrtinskem taktu, ob katerem so plesalci v navalu strasti celo topotali, zajuckali in zajodlali. Nekoliko bolj umirjen del stavka nastopi šele s triom, v katerem se oglasi zgleden primer melodične izmenjave med violino in violončelom ob spremljavi klavirja, ki izvaja dvojico akordov v staccatu. Živahnejši del stavka, ki bi bil nedvomno nepogrešljiv del schubertiad, se ponovno oglasi v sklepnem delu, ki ga začne klavir z virtuoznim klicem, nato pa nadaljuje z naglimi obrati akordov vse do konca. Schubert je finale poimenoval sicer kot rondo, čeprav se stavek na nekaterih mestih preveč približa sonatni obliki z značilnim "razvojnim" momentom, tj. z logiko tematsko-motivične obdelave, ki poudarja različne zvočne kontraste. Tudi v finalu se ne moremo otresti plesnega impulza, ki ga še dodatno krepijo punktirani ritem, arpeggii in trilčki, prav tako pa se glasba nenehno razvija in širi svoj harmonski okvir z modulacijami v druge tonalitete. Vrtinec glasbenega toka postopoma doseže svoj vrhunec, nato pa nekoliko potihne v strumno korakajoč pogovor inštrumentov, ki ga nepričakovano prekine glasen "vzklik", zatem pa še nagel – in tokrat poslednji – preskok v briljantno kadenco.      

Benjamin Virc

 

Biografije izvajalcev

Pianist Denys Masliuk se je rodil v ukrajinskem mestu Hmelnicki. Starša, oba profesionalna glasbenika, sta takoj prepoznala Denysov glasbeni talent. Osnovno znanje klavirja je pridobil v Ukrajini, nato pa je bil sprejet na Glasbeni licej pri Akademiji za glasbo v Minsku v Belorusiji. S svojo virtuoznostjo, nenavadno zrelo in poglobljeno interpretacijo je nase opozoril tudi na tekmovanjih. Osvojil je 1. mesto na mednarodnem tekmovanju "Balis Dvarionas" v Litvi, 2. mesto na mednarodnem tekmovanju "Vladimir Krajnev" v Ukrajini in 2. mesto na mednarodnem tekmovanju "Irina Cvetajeva" v Belorusiji. Kot najbolj obetaven mlad pianist Glasbenega liceja pri Akademiji za glasbo v Minsku je večkrat nastopil z Državnim simfoničnim orkestrom Belorusije in Državnim simfoničnim orkestrom Ukrajine. Z odliko je leta 2002 zaključil šolanje na Akademiji za glasbo v Minsku, za dosežke na glasbenem področju je prejel tudi štipendijo beloruskega Ministrstva za kulturo. Študij je nadaljeval na Visoki šoli za glasbo Hannsa Eislerja v Berlinu. V tem obdobju je imel več odmevnih nastopov na koncertnih odrih in festivalih v Berlinu, Münchnu, Leipzigu, Solingenu, Stuttgartu, Potsdamu idr. Dodatno se je izobraževal pri priznanih profesorjih K. H. Kämmerlingu, I. Lazku, K. Boginu, V. Margulisu. Leta 2005 je zmagal na dveh mednarodnih tekmovanjih, in sicer na tekmovanju "Marco Fortini" v Bologni ter na tekmovanju "San Nicolò di Bari" v Bariju. Zmagi na obeh tekmovanjih sta mu odprli vrata na koncertne odre v Italiji. Februarja 2009 je osvojil tretje mesto na mednarodnem tekmovanju "Aleksander Skrjabin" v italijanskem Grossettu. Denys že nekaj let živi in deluje kot profesor klavirja na Umetniški gimnaziji v Kopru. Številni njegovi učenci so nagrajenci državnih in mednarodnih tekmovanj. V Sloveniji se je predstavil že na vseh večjih koncertnih odrih (Slovenska filharmonija, Cankarjev dom, Kulturni dom Nova Gorica, Kosovelov dom Sežana idr.), njegove recitale je posnela tudi RTV SLO. Veliko svojega časa posveča Denys tudi komponiranju. S svojimi avtorskimi skladbami, ki jih poslušalci sprejemajo z navdušenjem, izkazuje izjemno poznavanje zvočnih razsežnosti svojega inštrumenta.

Violinist Miladin Batalović je študiral violino v Stuttgartu pri Gerhardu Vossu in Antoniu Spillerju. Leta 2005 je dokončal študij sodobne glasbe pri prof. Joachimu Schallu. V sezoni 2005/06 je postal član Münchenskega Radijskega orkestra, v sezoni 2007/08 pa je postal vodja drugih violin v Simfoničnem orkestru SNG Maribor. Sodeloval je z mnogimi orkestri v Nemčiji (Opera v Freiburgu, Württerška filharmonija Reutlingen, Državna opera Stuttgart, Simfonični orkester Radia München, Državno gledališče na Gärtnerplatz) in znanimi dirigenti (Lawrence Foster, Sir Neville Marriner, Krzysztof Penderecki, Daniel Oren, Carlo Rizzi in Vladimir Ashkenazy).

Violist Levente Gidró je bil rojen v Romuniji. Leta 1994 je končal glasbeno gimnazijo Nagy István pri profesorjih Pauli Köllő in Albertu Derzsi. Leta 2000 je v razredu prof. Leone Varvarichi končal Akademijo za glasbo v Brasovu. Študij je nadaljeval v Zürichu pri prof. Christophu Schillerju, kjer je leta 2005 študij zaključil. Od leta 2000 je bil član številnih orkestrov v Švici, Nemčiji, na Madžarskem in v Romuniji.  Dodatno se je izobraževal na mojstrskih tečajih pri profesorjih Lászlu Kissu (Avstralija), Danu Mitu (Španija), Valeriju Pitulacu (Romunija), Martinu Fuchsu (Avstrija), Györgyju Konrádu (Madžarska) in Csabi Erdélyiju (ZDA). Od leta 2008 deluje kot violist v Simfoničnem orkestru Slovenskega narodnega gledališča Maribor, od istega leta je tudi član godalne zasedbe Trio Maribor, s katerim koncertira doma in v tujini.

Gorazd Strlič je eden najprepoznavnejših violončelistov mlajše generacije. Z igranjem na violončelo je začel pri sedmih letih pri Vladimirju Kovačiču. Študij je nadaljeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Cirilu Škerjancu, pri katerem je leta 2007 končal specialistični študij. Je dobitnik Klasinčeve nagrade in študentske Prešernove nagrade. Dosegel je številne vrhunske rezultate na mnogih državnih, predvsem pa mednarodnih tekmovanjih. Redno sodeluje na festivalih (Festival Ljubljana, Festival Stična, Glasbeni september, Festival Lent, Festival Maribor). Veliko časa posveča komorni igri. Danes je član komornih zasedb Spiri Art in Tria Maribor. Zaposlen je kot prvi violončelist Simfoničnega orkestra Slovenskega narodnega gledališča Maribor.


Iskalnik

Naša spletna stran uporablja piškotke s pomočjo katerih omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev, izboljšuje in prilagaja uporabniško izkušnjo ter analizira promet. Potrdite, da se strinjate z njihovo uporabo.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za sporočilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list 109/2012, v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati na začetku leta 2013 ter je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
activeHeaderSlide SNG Maribor Začasen piškotek; delovanje uvodne spletne strani SNG Maribor (glava).
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
SNG Maribor Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
_pk_ref
_pk_cvar
_pk_id
_pk_ses
...
Matomo Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Matomo (ex Piwik).
Matomo politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Matomo (opt-out)
_ga
_gid
_gat
_gac_*
Google Analytics Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Google Analytics (orodje za spletne analitične podatke podjetja Google).
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google Analytics / Google Analytics politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Google Analytics (opt-out)
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)

_fbp
c_user
s
xs
presence
datr
ft
lu
sub
lsd
reg_ext_ref
reg_fb_gate
reg_fb_ref
wb
act
_e_3qqF_0
wd
p
...

Facebook Te piškotke nastavi Facebookov vtičnik.
Facebook piškotki in podobne tehnologije
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

SNG Maribor.