5 % popust pri spletnem nakupu za vse predstave in koncerte SNG Maribor!
Stran za slepe in slabovidne

Skok na vsebino | Skok na meni

Slovensko narodno gledališče Maribor

Torek, 1. oktober 2019

1. koncert cikla Carpe artem

Razkritje večnosti

NAJAVA DOGODKA
ZA TAKOJŠNJO OBJAVO

1. koncert cikla Carpe artem
"Razkritje večnosti"
3. oktober 2019 ob 19.30, Kazinska dvorana

Nastopajo
Eszter Haffner, Milan Batalović, violini
Levente Gidró, viola
Andrej Petrač, Nikolaj Sajko, violončela

Program

Tomaž Svete: Quintett (Kvintet) – praizvedba

Adagio

Misterioso

Inquieto

Lento

*******

Franz Schubert: Godalni kvintet v C-duru, D. 956, op. posth. 163

Allegro ma non troppo

Adagio

Scherzo: Presto – Trio: Andante sostenuto

Allegretto

Koncertni večer začenjamo s Kvintetom (Quintett) za godala, ki ga je za cikel komorne glasbe Carpe artem v letošnjem letu ustvaril priznani slovenski skladatelj srednje generacije Tomaž Svete (r. 1956 v Ljubljani). Svete se je v slovenski glasbeni prostor zapisal kot izjemno plodovit avtor, katerega opus šteje več kot sto trideset del, pri tem pa se je uveljavil tudi kot ambiciozen operni skladatelj, saj se je v tem zahtevnem žanru doslej preizkusil kar desetkrat (Kralj Malhus, Ugrabitev z Laudaškega jezera, Pesnik in upornik, Kriton, Pierrot et Pierrette, Granatno jabolko, Apologija, Antigona, Junak našega časa, Ada). Za svoje umetniške dosežke (zlasti za Koncert za dve violini in godala ter operi Ada in Antigona) je v letu 2019 prejel nagrado Prešernovega sklada. Zajetni del Svetetovega opusa je namenjen tudi simfonični glasbi oziroma glasbi za orkester v različnih kombinacijah ter komorni glasbi. Kompleksnost, inovativnost in obenem tudi zavezanost modernistični tradiciji, ki jih je avtor razgrnil v napetem in kontrastnem glasbenodramaturškem loku štirih stavkov Kvinteta, kažejo na Svetetov izrazito individualen, a vendarle etično naravnan modernistični izraz, ki se ne izogiba liričnim gestam.

Avtor je o Kvintetu zapisal: "Skladba je nastala poleti 2019 po naročilu Društva za komorno glasbo Amadeus za cikel komorne glasbe Carpe artem in me je že v sami umestitvi ob bok znamenitemu Godalnemu kvintetu v C-duru Franza Schuberta kot skladatelja postavila pred vrsto dilem, sicer tipičnih za današnji glasbeni trenutek. Na eni strani se je odprla problematičnost in hkrati draž pojaviti se s svojim novo nastalim delom ob boku enega izmed velikih skladateljev preteklosti, pri čemer je vsak poskus konkurirati Schubertu že vnaprej obsojen na neuspeh, na drugi strani pa podati svoj odgovor skozi sodobno glasbeno govorico, daleč od kakega epigonstva ali zavestnega dobrikanja glasbenemu občinstvu. Kvintet se naveže na Schubertovo mojstrovino s tem, da se začne z akordom C-dura, ki pa se od svojega izhodišča skozi jasne, a vendar atonalne harmonske zveze in skozi sodobnejše glasbene postopke od njega povsem oddalji. Na neki način bi omenjeno skladbo lahko tolmačili kot nekakšno ciklično sonatno obliko, pri čemer vsak del skladbe izzveni v cis-molu. Uvodnemu delu sledi niz variant monodičnega speva prve violine ob akordični spremljavi ostalih inštrumentov. Nekje v sredini skladbe se začne okrog tona Cis v nizkih godalih tvoriti zvočna ploskev, ki se vse do nastopa obeh violin razraste v nekakšno izpeljavo. Za moje ustvarjanje bolj tipičen polifoni način snovanja se šele proti koncu pojavi v obliki 'appassionata', ki predstavlja neke vrste uvod v 'transcendentalno obarvani' Lento, pri tem pa se eterično vzdušje odraža skozi harmonije v flažoletih v visokih legah, ki lebdijo nad hitrimi pasažami violončela, dokler te ne zamrejo in skozi pizzicate na tonu F razburkajo gladino cis-mola." K avtorjevemu komentarju velja dodati še to, da se kot estetska posebnost Kvinteta kažejo predvsem kompleksna notranja razmerja med melodičnimi linijami godal, ki navzven tvorijo koherentno disonantno celoto, ter pravcato bogastvo mikrotematskih jeder, pri čemer je vsak inštrument s premišljenim kontrapunktičnim odmikom tudi dejansko enakopraven akter pri "gradnji" celotne glasbene podobe. 

Sklepno dejanje nocojšnjega prvega koncerta predstavlja Godalni kvintet v C-duru (D. 956, op. posth. 163) Franza Schuberta (1797–1828), ki se je v zgodovino glasbe zapisal kot eden največjih melodikov in glasbenih lirikov nasploh. Kljub (pre)kratkemu življenju je bilo Schubertovo ustvarjalno pero nenehno v pogonu že od zgodnjih najstniških let, in tako nas po svoje ne bi smelo presenetiti, da je po še nedopolnjenih enaintridesetih letih zapustil ogromen opus, ki ga sestavlja več kot šeststo posvetnih vokalnih del (povečini samospevov), sedem dokončanih simfonij, deset glasbenoscenskih del, več maš in različnih sakralnih del ter zajetno število skladb za klavir in različne komorne zasedbe. Številni raziskovalci Schubertovega opusa, muzikologi in glasbeni kritiki so Godalni kvintet v C-duru – to zadnje skladateljevo delo v zvrsti komorne glasbe – označili kot sublimno in izjemno glasbeno mojstrovino, prežeto z brezmejnim patosom, kompozicija pa je zaradi manj običajne uvrstitve še enega violončela v zasedbo dobila tudi vzdevek "kvintet violončelov". Angleški skladatelj Benjamin Britten je v svojem nagovoru publiki ob sprejemu nagrade Aspen leta 1964 povedal: "Bržkone najbogatejše in najproduktivnejše obdobje osemnajstih mesecev v naši glasbeni zgodovini se je zgodilo za časa življenja Franza Schuberta, ko je ta ustvaril svoj cikel Zimsko popotovanje, Simfonijo v C-duru, zadnje tri sonate za klavir, godalni kvintet v C-duru in še ducat drugih sijajnih kompozicij. Že sama stvaritev vseh teh del v tako neverjetno kratkem času se zdi skoraj nemogoče; in vendar je raven glasbene inspiracije in njene magije naravnost čudežna in onkraj vseh razumskih razlag."

Morda bi se naš poklon Schubertovi glasbeni poeziji, ki v obilju kipi tudi v nocoj izvedenem Kvintetu, še najbolj približal z naslednjim citatom francoskega dramatika romunskega rodu Eugèna Ionesca: "Lepota je krhka sled, ki nam jo kaže večnost in nato spet odvzame. Je manifestacija večnosti in obenem tudi znamenje smrti. Pogosto se mi zdi kot zlobna cvetlica niča, spet drugič kot krik sveta, ki umira, ali veličastna molitev, prepolna obupa." (E. Ionesco: Sedanja preteklost, pretekla sedanjost, 1968) Bolj kot kateremukoli drugemu skladatelju dotlej je Schubertu uspelo zajeti paradoksalno dualnost lepote, njeno nedolžnost in obenem tudi grozo, njen topel objem in njeno kruto zavrnitev. Lahko bi zapisali, da je ustvarjalec v kompleksno glasbeno tkivo Kvinteta vnesel bistvo občutka odtujenosti, ki se ne kaže zgolj v osamljenosti in družbeni izolaciji, ampak predvsem v melanholičnem občutenju lastne minljivosti in skorajšnjem pričakovanju smrti.

Že v prvi frazi uvodnega stavka (Allegro ma non troppo) se skladateljeva jasna misel utelesi v stabilnem in "duhovno čistem" C-duru, ki ga kmalu "umaže" nastop disonanc. Zaključek fraze, ki ohranja disonantno napetost, a tokrat brez podstavljenega tona C v basovski liniji, se nato razveže v skladu s klasičnimi harmonskimi pravili. Prav takšen navidezno jasen sklep pa sproži nepomirljiv dvom v obliki odmeva iz daljave, ki simbolizira klic siren in s tem nekaj nedosegljivega. Potem ko se fraza prestavi v temnejšo molovsko barvo, ki jo podčrtata tudi violončela, "sirene" nenadoma pridejo na plan, s tem pa godala s povečevanjem tonskega volumna prepričljivo naslikajo grozečo apokalipso. Toda grožnja izničenja se v Schubertovi gibki harmonski liniji in z diskretnim upadanjem zvočne mase preusmeri, s tem pa se zgolj pripravi prostor za nastop druge teme v žlahtnem As-duru, ki bi jo lahko povsem upravičeno označili kot apoteozo nežnosti. Prav s to temo se Schubert v nadaljevanju poigrava – kot se je že velikokrat poprej v drugih glasbenih delih – in jo dialoško razpre med parta obeh violončelov ob stabilni basovski liniji viole. Obe glasbeni temi se nato v izpeljavi prepletata, pri čemer razpoloženje vseskozi niha med "zaskrbljenimi" molovskimi in nežnejšimi durovskimi epizodami. Šele v kodi se glasbeno tkivo revitalizira in dobi bolj uniformen viharniški impulz, vse dokler se ne sprevrne v reminiscenco jasne fraze z začetka stavka.

Počasni stavek Kvinteta (Adagio) črpa svojo čustveno napetost iz kontrasta med pretežno umirjenim uvodom v E-duru, ki spominja na glavno temo samospeva Auf dem Strom (Na reki, D. 943), ter nekoliko hitrejšo in bolj tesnobno obarvano epizodo v f-molu, ki sledi. S tenkočutnim vodenjem melodičnih linij nam Schubert v napeti dramaturgiji tridelne pesemske oblike pričara edinstveno atmosfero, v kateri enako prepričljivo sobivajo gibanje in statičnost, strastnost telesa in transcendenca duha. Kljub temu da se proti koncu stavka ponovno pojavi tendenca k turbulentnemu f-molu, pa nas skladatelj preseneti z bleščečo modulacijo, ki stavek sicer v nekakšnem stanju izmučenosti privede do miroljubnega zaključka. Skoraj tako, kot da bi hotel Schubert na silo pregnati zli urok, nas že z uvodnimi takti tretjega stavka (Scherzo) pogrezne v elementarno moč in skoraj prekipevajočo glasbeno manijo, ki ponovno utrdi "domačo" tonaliteto C-dura. Svojevrstni robustni šarm stavku dajejo tudi strumne dvojemke, ki dobijo dodatni dramatični prizvok tudi zaradi dveh violončelov. Nekoliko bolj refleksivno razpoloženje uvede šele Trio (Andante sostenuto), ki se po punktiranem lestvičnem sestopu usidra šele na docela nepričakovanem Des-duru (ki je sicer v intrigantni napolitanski harmonski zvezi s C-durom). Zdi se, kot da je Schubert z uvedbo melanholičnega Des-dura ponovno segel v onstranstvo. Med poslušanjem Tria se sicer vsiljuje še ena primerjava iz skladateljevega opusa, in sicer z zborom duhov (nem. Geisterchor) In der Tiefe wohnt das Licht (V globini prebiva svetloba) iz glasbenoscenskega dela Rozamunda (nem. Rosamunde). Šele po naravnem "razpletanju" kromatičnih postopov nas avtor znova popelje na dominanto C-dura, s tem pa ponovno požene živahni impulz skercoznega začetka.

V zadnjem stavku (Allegretto), ki je napisan v obliki sonatnega rondoja in se začenja z naglimi kromatičnimi preigravanji c-mola in C-dura, lahko po prepričanju nekaterih preučevalcev Schubertovega opusa zasledimo "ciganski" oziroma boemski utrip, ki se seli iz dunajskih salonov na madžarsko podeželje. V kontekstu velikega tonalnega načrta se tako zdi, da se je ta boemski kromatični moment postopoma, a vseeno na dovolj diskreten način udejanjil tudi v prejšnjih treh stavkih Kvinteta, kar se kaže tudi v skladateljevi potrebi, da v iskanju smisla lastne eksistence – najsibo ta ostala še tako nesprejeta s strani družbe – pomiri notranja nasprotja med utopičnimi vizijami in omejenostjo vsiljenih zemeljskih spon. Glasbeni tok nas tako kot svojevrstni "odpadnik" meščanske družbe s svojim vztrajnim plesnim ritmom opomni na ustvarjalčevo individualnost in njegovo moč volje – tudi če se ta kot zadnji predloženi harmonsko tuji ton (Des) h končnemu akordu C-dura ne pusti ukloniti filistrskim konvencijam in zlagani morali.

Benjamin Virc

VODJI KONCERTA

Violinistka Eszter Haffner

"Dunajska eleganca in madžarski temperament"

S temi besedami je avstrijski "Die Presse" označil Eszter Haffner, po njihovih besedah eno najbolj vznemirljivih in cenjenih violinistk našega časa.

Eszter Haffner se je rodila v Budimpešti leta 1969. 13 let je študirala v razredu nadarjenih glasbenikov na glasbeni akademiji Ferenc Liszt v Budimpešti pri Andrasu Kissu, Ferencu Radosu in Györgyju Kurtagu. Po končanem študiju na Madžarskem je prišla na Univerzo za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, kjer je študirala pri Gerhardu Schulzu (Alban Berg Quartet) in Josefu Sivu. Diplomirala je z odliko in prejela nagrado dunajskega kulturnega urada. Nagrajena je bila tudi na številnih mednarodnih tekmovanjih.

V zadnjih 25 letih je s svojim izrazito bogatim zvokom, vrhunskim glasbenim ustvarjanjem in izjemnimi interpretacijami očarala publiko po vsem svetu. Vzpostavila je tesno sodelovanje z mnogimi najprestižnejšimi dirigenti in orkestri. Vedno pripravljena razširiti svoja glasbena obzorja, zato je Ezster Haffner tudi zelo iskana kot violistka. Od leta 2002 je profesorica violine na univerzi za glasbo KUG v Gradcu, od leta 2010 pa tudi na Kraljevi akademiji za glasbo v Kopenhagnu na Danskem. Kot gostujoča profesorica je redno poučevala na Royal College London, Akademiji Franza Liszta v Budimpešti, na mojstrskih tečajih Aurora v Stockholmu, na Akademiji Sibelius v Helsinkih in drugod. Ester igra na violino Michelangela Bergonzija iz leta 1750, ki ji jo je posodil avstrijski Nationalbank. Njene strune sponzorira firma Larsen, njen lok g. Charles Shih, izdaje njenih sedmih CD-plošč pa NEIRO Productions z Dunaja. Je članica Haffner Strings, Haffner Tria in "Aurora Chamber" na Švedskem. Je svetovalka dunajske organizacije Live Music Now, ki jo je ustanovil Lord Yehudi Menuhin.


Iskalnik

Naša spletna stran uporablja piškotke s pomočjo katerih omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev, izboljšuje in prilagaja uporabniško izkušnjo ter analizira promet. Potrdite, da se strinjate z njihovo uporabo.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za sporočilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list 109/2012, v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati na začetku leta 2013 ter je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
activeHeaderSlide SNG Maribor Začasen piškotek; delovanje uvodne spletne strani SNG Maribor (glava).
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
SNG Maribor Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
_pk_ref
_pk_cvar
_pk_id
_pk_ses
...
Matomo Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Matomo (ex Piwik).
Matomo politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Matomo (opt-out)
_ga
_gid
_gat
_gac_*
Google Analytics Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Google Analytics (orodje za spletne analitične podatke podjetja Google).
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google Analytics / Google Analytics politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Google Analytics (opt-out)
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)

_fbp
c_user
s
xs
presence
datr
ft
lu
sub
lsd
reg_ext_ref
reg_fb_gate
reg_fb_ref
wb
act
_e_3qqF_0
wd
p
...

Facebook Te piškotke nastavi Facebookov vtičnik.
Facebook piškotki in podobne tehnologije
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

SNG Maribor.