Jiří Nekvasil
Jiří Nekvasil (r. 1962) je leta 1989 diplomiral iz operne režije v razredu Ladislava Štrosa na Fakulteti za glasbo (članice Akademije za glasbo in gledališče) v Pragi. Še za časa študija (leta 1988) sta s scenografom Danielom Dvořákom ustanovila eksperimentalno operno gledališče Opera Furore. Dve leti pozneje sta umetnika postala direktorja Komorne opere v Pragi, ki sta jo preimenovala v Opero Mozart. Mejnik v režiserjevi karieri predstavlja stalni angažma v Državni operi v Pragi, kjer deluje od leta 1998 kot umetniški direktor, režiser in svetovalec za dramsko umetnost. Med letoma 2002 in 2006 je bil umetniški direktor Narodnega opernega gledališča v Pragi, od 1. januarja 2010 pa je direktor Narodnega moravsko-šlezijskega gledališča. V svoji bogati karieri je režiral več kot osemdeset različnih predstav, po večini oper, in sicer v vseh pomembnejših gledališčih na Češkem in v tujini, zlasti v Nemčiji, Argentini, Franciji, na Norveškem, v Latviji, ZDA, na Irskem, Slovaškem, v Italiji, na Finskem, v Estoniji idr. Kljub slogovni raznolikosti njegovih umetniških projektov pa se osredotoča predvsem na režijo glasbenogledaliških del 20. stoletja in sodobnosti, še posebej skladateljev, kot so Michael Nyman, John Adams, E. W. Korngold, Alexander Zemlinsky, Manfred Gurlitt, Leoš Janáček, Bohuslav Martinů, E. F. Burian, Josef Berg, Jan Klusák, Hanuš Bartoň, Emil Viklický in Karel Weis. Prav tako je režiral veliko avtorskih projektov. Med njegovimi najuspešnejšimi režijami spadajo opere, kot so Razuzdančeva usoda Stravinskega, Cardillac Paula Hindemitha, Martinůjeva Julietta, Puccinijevi operi Madama Butterfly in Turandot, Dvořákova Armida in Webrova opera Die drei Pintos. Skupaj z Alešem Březino je za mezzosopranistko Soňo Červeno ustvaril opero Tomorrow there will be ..., ki jo je tudi režiral leta 2008 v praškem Narodnem gledališču Kolowrat. Že več kot dvajset let sodeluje s Češko televizijo, za katero je pripravil več kot 130 glasbenih programov in filmskih režij, med drugim tudi dokumentarce o Aloisu Hábi, Janu Klusáku, Josefu Bergu, Václavu Kašlíku, Gustavu Mahlerju, dva filma o Bohuslavu Martinůju in glasbeni film o Erwinu Schulhoffu. Prav tako je avtor adaptacij oper za televizijo, kot sta Večerno zborovanje (Večerní shromáždění) Ivana Kurza in Odisejeva vrnitev ali Evropski turizem Josefa Berga. Med najizvirnejšimi projekti velja izpostaviti triptih odrskih del Bohuslava Martinůja: mehanični balet Neverjetni let (Podivuhodný let) ter operi Solze noža in Glas gozda. Za omenjeni balet in opero Solze noža je leta 1999 na mednarodnem televizijskem festivalu Zlatá Praha prejel nagrado zlati kristal, še istega leta pa je osvojil veliko nagrado na bruseljskem Screen Stage Arts Festivalu.
