Stran za slepe in slabovidne

Skok na vsebino | Skok na meni

Slovensko narodno gledališče Maribor

1. koncert cikla Carpe artem

1. koncert cikla Carpe artem
4. oktober 2018 ob 19.30, Kazinska dvorana

Nastopajo
Ferdinando Mussutto, klavir, Eva Slana, flavta, Claudia Pavarin, oboa,Lovro Turin, klarinet, Árpád Balázs Piri, fagot, Marko Arh, rog

Program

Jacques Ibert: Trois pièces brèves za pihalni kvintet

I. Allegro

II. Andante

III. Assez lent - Allegro scherzando

Matija Krečič: Prelude for Lenny's 100, praizvedba

*****

Francis Poulenc: Sekstet za pihala in klavir, FP 100

Allegro vivace: Très vite et emporté

Divertissement: Andantino

Finale: Prestissimo - Subito très lent


Jean Françaix: L'heure du berger za flavto, oboo, klarinet, rog in klavir
Les vieux beaux: Moderato - Poco più vivo - Tempo I.

Pin-up Girls: Andante molto serioso - Tempo giusto e poco meno vivo - Meno mosso - Più vivo - Vivo

Les petits nerveux: Allegro assai - Trio - Allegro assai - Coda

Prva skladba - pravzaprav cikel treh kratkih skladb - nocojšnjega koncerta, s katerim odpiramo novo, zdaj že četrto sezono cikla Carpe artem, ki se osredotoča na vse, kar bi lahko tako v glasbi kot v življenju opredelili kot nekaj "absolutnega", je nastala izpod peresa francoskega skladatelja Jacquesa Iberta (1890-1962). Čeprav je njegov oče kazal zgolj malo zanimanja za glasbo, je bila Ibertova mati njegovo pravo nasprotje, saj je kot tehnično izredno podkovana pianistka študirala na Pariškem konservatoriju. Ibert se je zato pod njenim okriljem naučil igrati na violino že v zgodnjem otroštvu, prav tako pa se je začel učiti klavir. Ko se je odločil, da se bo popolnoma posvetil komponiranju, se je Ibert moral preživljati s poučevanjem, pisanjem koncertnih komentarjev in igranjem na klavir v kinih, kjer je spremljal neme filme. Sledeč materinim stopinjam je tudi sam obiskoval Pariški konservatorij med letoma 1911 in 1919, kjer je študiral pod mentorstvom Gabriela Fauréja, njegov zgodnji skladateljski uspeh pa je bila osvojitev Rimske nagrade (Prix de Rome) s kantato Pesnik in vila (Le poète et la Fée) leta 1919. Temu uspehu je sledil nagel karierni vzpon, saj je v naslednjih desetletjih posegel po najvplivnejših vodstvenih funkcijah v domeni glasbene umetnosti v Franciji.

Jacques Ibert je bil eden izmed tistih zgodnjih pionirjev glasbenega neoklasicizma, ki so med drugim odkrili pihalni kvintet kot svojevrstno formo, čeprav je Ibert ustvaril zgolj en primer te zvrsti. V času prebujanja turbulentnih političnih preobratov ob prelomu stoletja in izbruhu prve svetovne vojne se je tako domišljija glasbenih avtorjev ponovno obrnila h klasičnemu "absolutu" glasbenih form in ga v skladu z novimi harmonskimi impulzi preoblikovala v neoklasicizem. Iz tega vzgiba so nastale Tri kratke skladbe (Trois pièces brèves), ki jih je Ibert ustvaril leta 1930 po motivih glasbene predloge za komedijo v petih dejanjih Mauricea Constantin-Weyerja, Le stratagème des roués (Zvijača kolesja). Prva miniatura oziroma stavek Allegro prinaša veselo prekipevajoče vzdušje, ki ga uvede kleni disonantni "izdih" celotnega pihalnega kvinteta, kmalu zatem pa se iz zvočne mase "izlušči" oboa, ki prevzame osrednjo vlogo, tej pa se pridružita še flavta in klarinet s svojima kameleonskima menjavanjema razpoloženj in taktovskih načinov. Drugi stavek (Andante) je zasnovan pretežno kot lirični dialog med flavto in klarinetom, preostali trije inštrumenti (oboa, rog in fagot) pa pristavijo zgolj kratki komentar na koncu. Tretji stavek (Assez lent - Allegro scherzando) se začenja s počasnim motivom, ki namiguje na zven trobilnih fanfar, k dodatnemu dramatičnemu učinku pa prispevajo melodični medklici roga in fagota. Stavek nato naglo spremeni razpoloženje, ko prevzame vajeti klarinet in nas skuša razvedriti z živahno melodijo, toda konec se naglo bliža, ki ga oznani nekoliko nepričakovana in "hripava" kadenca, s katero se cikel treh kratkih, a vendarle iskrivih glasbenih miniatur hudomušno zaključi.

Matija Krečič (r. 1988 v Ljubljani), avtor skladbe Prelude for Lenny's 100, ki bo nocoj doživela svojo praizvedbo, je leta 2015 zaključil študij violine in kompozicije na Deželnem konservatoriju v Celovcu. V svojem opus združuje različne glasbene stile in prvine v lastno glasbeno govorico, ki jo vpenja v različne forme, od miniatur, komorne glasbe pa vse do velikih formatov orkestrske in vokalno-instrumentalne glasbe. Glasbenemu ustvarjanju se intenzivneje posveča od leta 2008, o nocojšnji skladbi pa je povedal naslednje: "Ko sem prejel naročilo za novo skladbo na uvodnem koncertu cikla Carpe artem, sem imel takoj v mislih nekakšno uverturo, intrado, ki bi bila svetla in bi s svojim značajem lepo odprla novo glasbeno sezono. To je potem tudi ostalo osnovno vodilo. Nekje v sredi ustvarjalnega procesa sem začel intenzivneje razmišljati o naslovu (s čimer imam nemalokrat težave) in spomnil sem se življenjske energije in glasbene filozofije velikega Leonarda Bernsteina, od katerega se učim, odkar me glasba zanima. Ena njegovih misli se nanaša prav na rdečo nit letošnjega cikla Carpe artem - absolutno: 'Music, of all the arts, stands in a special region, unlit by any star but its own, and utterly without meaning... except its own.' Konec avgusta bi Lenny praznoval 100. rojstni dan, zato se mi je zdelo prav, da Preludij posvetim njemu."

Francoski skladatelj Francis Poulenc (1899-1963) je svoj prvi velik uspeh doživel že pri osemnajstih, in to brez ene same šolske ure iz kompozicije. Kot sin bogatega podjetnika je namreč živel pod pritiskom staršev, da bi sledil očetovim stopinjam in prevzel družinsko podjetje, zato ne preseneča, da je lastno glasbeno govorico odkrival predvsem kot samouk, z morda edinima izjemama pianista Ricarda Viñesa in pozneje ekscentričnega skladatelja Erika Satieja, ki ga je vzel pod svoje okrilje in ga uvedel v francosko skladateljsko šesterico (Les Six). Prav zaradi ustvarjalnega "samopašništva" je Poulencova glasba tako svojevrstna, individualna in v svojem bistvu pravzaprav zelo melodična. Skladatelj sam ni skrival svojih vzornikov, med katerimi sta bila tudi Mozart in Franz Schubert, zato ga številni muzikologi in poznavalci štejejo - še posebej v zvrsti samospeva - za Fauréjevega naslednika. Poulencove kompozicije tako lahko nemudoma prepoznamo po svetlih tonih, močnih in odločnih ritmih ter po sijajnih izpeljavah v inovativno zasnovanih diatoničnih harmonijah. Avtor je svoj Sekstet za pihala in klavir, ki ga je začel komponirati leta 1931, dokončal pa ga je v naslednjem letu, poimenoval kot "poklon pihalom, ki sem jih vzljubil že od svojih prvih skladateljskih poskusov". Sekstet je Poulenc močno predelal sedem let pozneje, leta 1939, sama struktura pa anticipira klasično tridelno koncertantno formo. Prvi stavek (Allegro vivace) se začenja s prepoznavnim lestvičnim vzponom vseh šestih inštrumentov, ki se kmalu prevesijo v pravo energetsko "bombo", prežeto s kompleksnimi ritmi, jazzovskimi podtoni in zelo močno prezenco klavirja. Sredi prvega stavka avtor uvede nekoliko počasnejši del, ki ga zaznamuje melodija v fagotu, ki jo nato ponovijo še drugi inštrumenti. Drugi stavek (Divertissement: Andantino) velja v kontekstu Poulencovega prevratništva in neobičajnega smisla za humor razumeti kot parodijo na klasicistične, zlasti Mozartove počasnejše osrednje stavke. Stavek tako glede izvajalskega tempa zamejuje tridelna notranja struktura (počasi-hitro-počasi), v tematskem smislu pa prepleteno variiranje motivičnih okruškov, ki jih v enoviti glasbeni tok povezuje klavir. Finale Seksteta (Prestissimo) razpre iskrivi offenbachovski galop, ki ga Poulenc napenja v rondojsko obliko. Poslušalec lahko razbere tudi prepoznavne poteze jazza in ragtimea, nekateri preučevalci pa so avtorjeve geste interpretirali kot satirično smešenje glasbenega neoklasicizma. V finalu se na svojevrsten način nato "reciklirajo" teme iz prejšnjih dveh stavkov, sam finale pa se zaključi z lirično in veličastno kodo, v kateri lahko prepoznamo vplive še enega velikega francoskega skladatelja - impresionista Mauricea Ravela.

Eden izmed najprepoznavnejših francoskih glasbenih neoklasicistov, Jean Françaix (1912- 1997), je tristavčno skladbo L'heure de berger (dobesedno: Pastirjeva ura), ki si je ime izposodila od Verlainove poeme iz 1866, ustvaril leta 1947. Če verjamemo anekdoti, se je skladba izvajala v neki pariški restavraciji kot "zvočna kulisa" med prehranjevanjem gostov. Celo avtor sam je delo označil kot "resno glasbo brez prave teže" ("la musique sérieuse sans gravité"), ki naj bi dokaj zvesto "naslikala" tri tipe gostov iz restavracije. Prvi stavek Les vieux beaux (Stari gizdalini) nas z razuzdano spremljavo klavirja ob nekoliko ironičnih in izpahnjenih vzdihljajih pihal uvede v nostalgični spomin ostarelih dandyjev, ki obujajo radostne trenutke iz svoje mladosti oziroma "dobrih starih časov". Hiter srednji del prvega stavka se nato sprevrne v "raznašanje govoric" s pomočjo izmenjanih šestnajstink med flavto in fagotom, k omenjenima inštrumentoma pa se občasno prerine še rog, da bi dodal svoj košček zgodbe, toda vzdihljaji ponovno napolnijo zvočni prostor, čudoviti dnevi iz mladosti pa v hipu izpuhtijo v zrak kot privid. Srednji stavek uvede klarinet s svojim opisom brhkih deklet s stenskih posterjev (Pin-up Girls), in sicer v podobi polnokrvnih in rahločutnih arabesknih arpeggiev, medtem ko se flavta, oboa, rog in klarinet prepuščajo sproščenemu paradiranju po sceni - z edino izjemo molčečega klavirja. Skladba se zaključi s stavkom Les petits nerveux (Nemirni otroci), v katerem se vsi inštrumenti razposajeno zaletavajo drug v drugega, pri tem pa se melodije, ki jih izvajajo, vedno znova zavozlavajo in medsebojno drgnejo. Šele v triu se napetost nekoliko omili, melodične linije pa se postrojijo v bolj pregledno in plastično "razmehčano" celoto - le flavta in oboa vztrajata v svoji ekscentrični ritmični "neprilagojenosti", vse dokler se ne oglasi repriza. Tej sledi koda, v kateri se otroško vznemirjenje stopnjuje do neizbežnega padca.

Benjamin Virc

Koncertni cikel Carpe artem nastaja v produkciji Društva za komorno glasbo Amadeus v koprodukciji s SNG Maribor.

www.carpeartem.eu


Iskalnik

Naša spletna stran uporablja piškotke s pomočjo katerih omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev, izboljšuje in prilagaja uporabniško izkušnjo ter analizira promet. Potrdite, da se strinjate z njihovo uporabo.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za sporočilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list 109/2012, v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati na začetku leta 2013 ter je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
activeHeaderSlide SNG Maribor Začasen piškotek; delovanje uvodne spletne strani SNG Maribor (glava).
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
SNG Maribor Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
_pk_ref
_pk_cvar
_pk_id
_pk_ses
...
Matomo Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Matomo (ex Piwik).
Matomo politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Matomo (opt-out)
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)
c_user
s
xs
presence
datr
ft
lu
sub
lsd
reg_ext_ref
reg_fb_gate
reg_fb_ref
wb
act
_e_3qqF_0
wd
p
...
Facebook Te piškotke nastavi Facebookov vtičnik.
Facebook piškotki in podobne tehnologije
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

SNG Maribor.