Prvi prizor

Izhodiščni dokument, predstavljen na prvi svetovni konferenci v Lizboni marca 2006, opredeljuje vlogo kulturno-umetnostne vzgoje pri razvoju ustvarjalnosti in kulturne ozaveščenosti v 21. stoletju. Razvija pomembne strategije, ki kulturno-umetnostno vzgojo umeščajo v učno okolje.

Dokument je rezultat druge svetovne konference maja 2010 v Seulu. Poziva države članice, civilno družbo, strokovne organizacije in združenja k prepoznanju in sprejetju osrednjih ciljev KUV, oblikovanju strategij in implementaciji dejavnosti v izobraževalni sistem, ki bo zagotavljal boljše učinke otrokom, mladim in udeležencem vseživljenjskega učenja.

Leta 2007 je Komisija predlagala novo agendo, ki se bolje odziva na izzive globalizacije: nove strategije spodbujajo kulturno sodelovanje znotraj EU, med prednostnimi področji je poudarjeno področje KUV

Razširjena medpredmetna skupina za kulturno vzgojo (Vlado Pirc et al.) v dokumentu iz leta 2009 opredeljuje pojem, cilje, načela in didaktično-metodična izhodišča kulturno-umetnostne vzgoje pri nas.

Nacionalni program za kulturo (NPK) je strateški dokument razvojnega načrtovanja kulturne politike. Do leta 2017 veljavni NPK opredeljuje cilje in prioritete na vseh področjih umetnosti in kulture, pri čemer sledi trem temeljnim načelom kulturne politike: vrhunskosti, raznovrstnosti in dostopnosti. V delu Poglavja, ki prečijo vsa področja kulture v točki 14 obravnava kulturno-umetnostno vzgojo. V izhodišču jo opredeljuje kot “vzgojo za ustvarjalnost slehernega posameznika in razvoj njegovih sposobnosti”. V pripravi je NPK za obdobje med 2020 in 2027.

Zbirka na spletni platformi Kulturni bazar vključuje raznovrstna gradiva, tudi temeljne strateške dokumente na področju kulturno-umetnostne vzgoje. S pomočjo preprostega kategoriziranja je lepo podprto usmerjeno iskanje določenih gradiv (npr. tip gradiva, področje KUV, tematika). Vabljeni k brskanju!

Priročnik navaja nacionalne smernice za kulturno-umetnostno vzgojo v vzgoji in izobraževanju ter niza kakovostne primere dobre prakse, temelječe na medpodročnem in medpredmetnem partnerskem povezovanju, kot zglede uresničevanja teoretičnih načel.

Predavanje red. prof. dr. Robija Krofliča v Veliki dvorani SNG Maribor, 29. 11. 2017

Teoretik filmske vzgoje Alain Bergala zagovarja tezo, da umetnosti ne moremo poučevati, temveč se moramo z njo srečevati, jo izkusiti, jo približati na različne načine, ne samo z diskurzom znanja, jo doživeti. Umetnost mora biti v šoli edinstvena izkušnja, ki otroku približa smisel upodobljenih pojavov oziroma eksistencialnih dogodkov. Kot kažejo številne raziskave, je srečevanje z umetniško izkušnjo nenadomestljivo za razvoj mnogoterih inteligentnosti (Howard Gardner), narativnega mišljenja (Jerome Bruner), kreativnosti (sir Ken Robinson, Kieran Egan), identitete in moralne samopodobe (Martha Nussbaum) ter za razvoj inovativnih učnih okolij in didaktičnih rešitev (Emily Pringle). V predavanju se soočamo z dokazi za tezo o nenadomestljivosti umetniške izkušnje v vzgoji in z dosedanjimi izkušnjami o pozitivnem vplivu umetnosti na razvoj otrokove osebnosti.

Predavanje dr. Leva Krefta, v Linhartovi dvorani CD, Ljubljana, 4. 4. 2019

Dr. Lev Kreft je doktor filozofskih znanosti, redni profesor za estetiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki se ukvarja z estetiko in s filozofijo umetnosti, kulture in športa.

V predavanju je spregovoril o vsaj dveh paradoksih, povezanih s sodobno umetnostjo: prvi je v tem, da vzbuja nelagodje pri ljudeh, ki so ji blizu, pa vendar muzeji sodobne umetnosti rastejo kot gobe po dežju in sodobno umetnost obiskuje vsaj toliko, če ne celo več ljudi kot preteklo; drugi je v zavezanosti sodobne umetnosti različnim aktivističnim ciljem, pa se hkrati prav njeni avtorji sprašujejo, ali je z umetnostjo sploh mogoče kaj narediti.

Za današnjo umetnost so v rabi tri oznake: modernizem, postmodernizem in sodobna umetnost. Zato velja pojasniti razlike med njimi, za začetek ‘nevidno’ razliko med modernim in sodobnim, primer: japonska skupina Gutai in umetnost domorodnih avstralskih aboriginov. Modernizem je proizvod postmodernizma, z naznanitvijo, da je modernizem prišel do konca, postmodernizem ni zadel problema, ki ga bolje označuje koncept druge modernosti (Ulrich Beck).

Obsežna evalvacijska študija posreduje širok pregled stanja na osnovi izvedenih anket, definira področje na osnovi ključnih kriterijev, navaja strateške dokumente na vseh ravneh (mednarodne, nacionalne in lokalne) ter predlaga ukrepe za sistemsko ureditev področja z ustrezno vključitvijo nevladnega sektorja.

Robi Kroflič

Predavanje (4. 2. 2010), namenjeno umetnikom, vključenim v projekt Kulturno žlahtenje najmlajših.

Robi Kroflič

Prispevek obravnava koncept Reggio Emilia in izpostavlja univerzalen teoretski pomen dveh med seboj prepletenih pedagoških inovacij: zavedanje pomena umetniškega doživetja in rabe umetniških jezikov kot orodja spodbujanja celovitega otrokovega razvoja ter razvoj ideje pedagogike poslušanja, ki v svoji večplastnosti ponuja enega najprepričljivejših vzgojno teoretskih konceptov.

Predavanje na strokovnem srečanju ravnateljic in ravnateljev vrtcev oktobra 2012 v Portorožu. Dr. Robi Kroflič, mag. Barbara Kelbl, Nada Požar Matijašič, mag. Nataša Bucik in Vlado Pirc predstavljajo pomembne značilnosti KUV prostora na presečišču.

Nataša Bucik

Predavanje (Portorož, november 2016) predstavlja podlage in priporočila ter opredeljuje pojem, usmerja se v predstavitev vidnih nacionalnih projektov, na čelu z medresorskim Kulturnim bazarjem.

Dosedanje raziskave o pomenu umetnostne vzgoje za spodbujanje ustvarjalnosti mladih so pokazale potrebo po nenehnih izboljšavah. Da bi jih uresničili in pripomogli k prepoznavanju najboljših praks, je omrežje Eurydice pripravilo pričujoči pregled o kulturno-umetnostni vzgoji v Evropi. Raziskava vsebuje primerjalne podatke o ponudbi umetnostnih in kulturnih tem v kurikulumih 30 evropskih držav. Zajema cilje izobraževanja, način vpetosti v učne načrte, ponudbo zunajšolskih dejavnosti in pobude za razvoj kulturno-umetnostne vzgoje.

Priročnik temelji na predpostavki, da pojmovna zveza “zdravo živeti” ne zaobseže le zdravih prehranjevalnih navad in gibanja, kot aktivnega preživljanja prostega časa ne razume le športa in podobnega, ampak k dejavnemu (zdravemu), predvsem pa ustvarjalnemu preživljanju časa prišteva tudi umetnost. Priročnik, ki je nastal kot odziv na pobudo Ministrstva za zdravje, prerešeta različna umetnostna polja. Strokovnim delavcem (v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, dijaških domovih ter drugih vzgojno-izobraževalnih zavodih) ter javnim in nevladnim ustanovam na področju zdravja, kulture in na socialnem področju ponudi kot smernice za razmislek in premislek, predvsem pa za pogovor z mladimi, pisano paleto umetniških del in kulturno-umetnostnih vsebin, povezanih z zdravjem

Prvi koraki v gledališče naj bodo za otroke kakovostni, nudijo umetniško izkušnjo, razvijajo domišljijo in ustvarjalnost, oblikujejo estetski čut, spodbujajo dialog in razmišljanje ter gledališče širijo v prostor kreativnega in prožnega učenja. Zato je pomembno, da mladim obiskovalcem nudimo kakovostno gledališko izkušnjo. Eno od orodij in pomagal za izbiro in odločitev je spletna platforma Zlata paličica, referenčna baza za iskanje in prvo spoznavanje kakovostne gledališke produkcije za otroke in mladino, ki jo je izbrala in ocenila tričlanska strokovna komisija. Platforma je namenjena staršem, vzgojiteljem, učiteljem ter vsem, ki radi obiskujejo gledališče in želijo v gledališki svet vpeljati tudi odraščajoče občinstvo.

Študija Platforma Zlata paličica in kulturno-umetnostna vzgoja avtorice Brine Zoran, ki je nastala na podlagi avtoričine magistrske naloge, predstavlja platformo z vidika kulturno-umetnostne vzgoje in raziskuje tudi njene univerzalne zmožnosti.

Pričujoča raziskovalna naloga izhaja iz predpostavke, da je kulturna vzgoja pri nas manj domišljeno in artikulirano področje. To ne pomeni, da se dejavnosti kulturne vzgoje ne izvajajo, pač pa, da tako v izobraževalni kot v kulturni sferi niso ustrezno sistemsko umeščene, spodbujane in osmišljene. Povezovanje kulture in izobraževanja je pri nas bolj ali manj stvar dobre volje posameznikov. Namen projekta je vzpostavitev konceptualnih, metodoloških, političnih in praktičnih nastavkov za razmah strokovnih razprav o kulturni vzgoji in njeno praktično udejanjanje.

Nacionalni medresorski projekt na področju kulturno-umetnostne vzgoje

Odkrijte, kako lahko z medsebojnim sodelovanjem, povezovanjem različnih področij ter kakovostno kulturno-umetnostno vzgojo v formalnem in neformalnem izobraževanju prispevamo k inovativnejšemu učnemu okolju ter celovitemu razvoju otrok in mladih.

Raziščite Kulturni bazar: strokovna usposabljanja, nacionalno mrežo koordinatorjev KUV, spletno platformo, elektronski katalog ponudbe KUV in sorodne povezave.

Spletna platforma kakovostne ponudbe KUV

Spletna platforma Zlata paličica je referenčna baza za iskanje in prvo spoznavanje kakovostnih gledaliških predstav za otroke in mladino. Namenjena je vsem, ki radi obiskujejo gledališče in želijo v gledališki svet vpeljati tudi odraščajoče občinstvo. Vsaki dve leti zaživi tudi kot festival uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade, ki odpira vrata v gledališče – v radoživ in iskriv prostor odprtega, temperamentnega, ustvarjalnega dialoga, umetniških presežkov in inovativnih prožnih oblik učenja.

Platforma je del nacionalnega projekta kulturno-umetnostne vzgoje Gleda(l)išče za povečanje gledališke pismenosti in ustvarjalnosti otrok, mladih in strokovnih delavcev, spodbujanje medpodročnih kreativnih partnerstev ter razvoj splošnih kompetenc na področju kulture.

Tea Gorič

Avtorica v skladu z mednarodnimi in nacionalnimi smernicami pregledno obravnava kakovosten primer dobre prakse (program Kulturni dnevnik, ki ga organizira Narodni dom Maribor) na presečišču treh področij, kot poudarja sama: kulture in umetnosti, vzgoje in izobraževanja ter znanosti.

Abonma šestih neodvisnih odrov in gledališkega muzeja – Stara mestna elektrarna, Gledališče Glej, Vodnikova domačija Šiška, Center kulture Španski borci, Mini teater, Plesni Teater Ljubljana, SLOGI – Gledališki muzej – vključuje 12 gledališko-plesno-performersko obarvanih predstav (po dve iz ponudbe vsakega izmed neodvisnih odrov), ustvarjalen obisk gledališkega muzeja in spremljevalni program, ki bo sestavljen iz spremljajočih delavnic, pogovorov, predavanj. Namenjen je tistim, ki si želijo sodobno scensko umetnost povezovati s svojim pedagoškim delom ali pa jo samo podrobneje spoznavati, se o njej pogovarjati in jo preizkušati.

Zgoščen festival sodobne umetnosti večinoma poteka v Amfiteatru II. gimnazije Maribor, njegov programski fokus že vse od ustanovitve leta 2002 ostajata sodobno gledališče in ples. Festival mlade seznanja s sodobno uprizoritveno umetnostjo, tudi s tisto, ki sicer ne bi gostovala v Mariboru; kakovostne predstave pa z namenom poglobljenega vključevanja mladih občinstev umešča v širši procesni kontekst.

Projekt Kulturna šola je primarno namenjen obšolskim kulturnim dejavnostim v osnovnih šolah. Ima jasen cilj: dvig kakovosti in obsega kulturnega vključevanja otrok, staršev, starih staršev in mentorjev v sklopu obšolskih dejavnosti, ki niso del šolskega kurikula. Namen akcije je spodbuda ustrezne kulturne vzgoje na osnovnih šolah, omogočanje ustvarjalnosti mladih na raznolikih umetnostnih področjih, podpora kakovostnim dosežkom, skrb za izobraževanje udeležencev in mentorjev kulturnega udejstvovanja ter vzpostavitev šole kot žarišča kulturnih programov v lokalnih okoljih za promocijo ustvarjalnosti, vseživljenjskega učenja in povezovanja.

Mednarodna zveza gledališč za otroke in mlade

ASSITEJ povezuje gledališča, organizacije in posameznike, ki ustvarjajo uprizoritveno umetnost za otroke in mlade v več kot sto državah sveta. Zagovarja umetniške, kulturne in izobraževalne pravice otrok in mladih po vsem svetu, ne glede na narodno in kulturno identiteto, zmožnosti, spol, spolno usmerjenost, etnično pripadnost ali vero.

Platforma omogoča izmenjavo znanj in izkušenj, s tem pa poglablja razumevanje, podpira razvoj, ustvarja nove možnosti in krepi področje.

Mednarodna zveza vzgoje z umetnostjo

Obsežna mednarodna mreža vzgoje z umetnostjo InSEA (International Society for Education Through Art) je partnerska organizacija UNESCO vse od svoje ustanovtve leta 1954.

“Vzgoja z umetnostjo je naravni način učenja v vseh obdobjih posameznikovega razvoja; krepi vrednote in usmerja pozornost v poln intelektualni, emocionalni in socialni razvoj človeka in skupnosti.” (Iz ustanovitvenega dokumenta InSEA)

Spletna stran je v angleškem jeziku.

Mednarodna zveza dramske/gledališke pedagogike

IDEA, mednarodna zveza dramske/gledališke pedagogike, je strokovna organizacija svetovnega obsega, ki izvaja dejavnosti za povezovanje, izmenjavo in razvoj področja. Veliko pozornost zato namenja raziskovanju in založništvu, projektnemu delu z otroki in mladino ter rednemu srečevanju na kongresih, posvetih in festivalih.

Spletna stran je v angleškem jeziku.

Igre za spoznavanje, ogrevanje, skupinsko dinamiko in spodbujanje ustvarjalnosti so zbrane na enem mestu. Vključujejo že uveljavljene in dobro znane igre ter nove, ki so jih razvili režiserji, igralci in pedagogi. Izbirati jih je mogoče s pomočjo filtrov, ki uporabnike usmerjajo v posamezne tematske skupine.

Spletna stran je v angleškem jeziku.

Prispevek ugotavlja, zakaj se toliko mladih še zmeraj težko vključuje v kulturno-umetniško ponudbo, in predlaga načine, kako premostiti ta primanjkljaj. Izhaja iz strokovnih dognanj ter delavnic in intervjujev s kulturnimi organizacijami in ciljnimi skupinami. Priporoča iskreno povezavo z mladimi občinstvi – njihovo vključevanje v odločanje, zagotavljanje naklonjenega prostora in oblikovanje trajnih partnerskih povezav z mladinskimi in vzgojno-izobraževalnimi organizacijami. Hkrati priporoča tesno sodelovanje med financerji in organizacijami, katerega vodilo naj bo, da imajo vsi otroci in mladi temeljno pravico do sodelovanja v umetnosti.

Besedilo je v angleškem jeziku.

Projekt kulturno-umetnostne vzgoje SFartED (San Francisco Art Education Project) postavlja za svoj slogan urjenje otroške domišljije. Že od leta 1968 organizirajo rezidenčne programe, ustvarjalne delavnice, strokovne seminarje, poletne kampe, prostočasne dejavnosti in interaktivne skupnostne projekte.

Speltna stran je v angleškem jeziku.

Center AEP (Arts Education Partnership, Denver, ZDA) več kot dvajset let spodbuja razvoj kakovostnih KUV vsebin. V letu 2020 postavlja novo agendo z namenom postopne vpeljave sistemskih sprememb na področju kulturno-umetnostne vzgoje.

Dokument je v angleškem jeziku.