Mojca Madon


Mojca Madon, rojena leta 1994 v Šempetru pri Gorici, se je z gledališko režijo srečala na Umetniški gimnaziji v Novi Gorici. Že kot dijakinja je za uprizoritev Društvo starejših bratov prejela dve nagradi za režijo (na festivalu Palio teatrale studentesco (2012) in na Dramskem amaterskem festivalu (2012) v takratni Republiki Makedoniji)

Leta 2013 je bila sprejeta na študij gledališke režije na AGRFT, kjer je študirala pod mentorstvom Jerneja Lorencija, Jožice Avbelj in Jerneja Šugmana. V času študija je na oder postavila več uprizoritev (mednje sodijo Striček Vanja, Plešasta pevka, Džroazanmo, tibetanski misterij in Ljubezen in smrt). Plešasta pevka, produkcija IV. semestra AGRFT, je gostovala na številnih domačih in mednarodnih festivalih ter bila leta 2017 uvrščena v redni repertoar Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Umirajoči bog Triglav je nastal kot njena magistrska uprizoritev v koprodukciji SNG Nova Gorica in AGRFT-ja ter je nadaljeval njeno raziskovanje vprašanj doma, pripadnosti in identitete.

Po študiju je režirala v ljubljanski Drami, v Mestnem gledališču ljubljanskem, v SNG Nova Gorica in v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. Med njenimi pomembnejšimi uprizoritvami so Vrh ledene gore, Ure, dnevi, čas, 52 hertzov in Umirajoči bog Triglav. Za režijo predstave 52 hertzov v SNG Nova Gorica je prejela Borštnikovo nagrado.

Predstava je bila nagrajena s številnimi nagradami doma in v tujini. Leta 2025 je ustvarila tudi avtorski projekt Ladje (Društvo O.Z.O.N., GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica), Po vsej sili živ pa je njena prva režija v mariborski Drami.