5 % popust pri spletnem nakupu za vse predstave in koncerte SNG Maribor!

Skok na vsebino | Skok na meni

Slovensko narodno gledališče Maribor

Četrtek, 29. april 2021

Poslanice ob Mednarodnem dnevu plesa

29. aprila praznujemo Mednarodni dan plesa, ki ga svetovna organizacija za uprizoritvene umetnosti ITI - International theatre institute tradicionalno obeležuje s poslanico izbranega ustvarjalca iz vrst scenskih umetnosti in je za letošnjo poslanico izbrala baletnega plesalca in koreografa Friedemanna Vogla.

Mednarodna poslanica ob Mednarodnem dnevu plesa 2021
"Vse se začne z gibanjem – nagonom, ki ga imamo vsi – in ples je gibanje, oplemeniteno za sporazumevanje. Čeprav je brezhibna tehnika pomembna in prepričljiva, je nazadnje bistveno tisto, kar plesalec izraža v okviru gibanja. Kot plesalci smo nenehno v gibanju in skušamo ustvariti te nepozabne trenutke. Vsak plesalec si ne glede na plesno zvrst prizadeva doseči to. Ko torej naenkrat ne smemo več nastopati, ko so gledališča zaprta in festivali odpovedani, se naši svetovi ustavijo. Ni fizičnega stika. Ni predstav. Ni občinstva. Plesna skupnost še nikoli v novejši zgodovini ni bila tako kolektivno izzvana, da ostane motivirana in najde svoj razlog, da obstaja. A prav takrat, ko nam je odvzeto nekaj dragocenega, resnično cenimo, kako pomembno je tisto, kar počnemo, in koliko ples pomeni družbi na splošno. Plesalce pogosto častijo zaradi njihovih fizičnih zmožnosti, dejansko pa nas še bolj krepi naša duševna moč. Verjamem, da nam bo ta edinstvena kombinacija telesne in psihološke spretnosti pomagala premagati vse in se spet postaviti na noge, da bomo še naprej plesali in še naprej navdihovali." 
— Friedemann Vogel

Društvo za sodobni ples Slovenije in JSKD - oddelek za ples so v letošnjem letu k pripravi poslanice povabili Roka Vevarja, publicista na področju teorije in zgodovine sodobnih scenskih umetnosti, zgodovinarja in arhivarja sodobnega plesa ter avtorja nedavno izdane knjige Ksenija, Xenia. Londonska plesna leta Ksenije Hribar 1960–1978.

Poslanica ob Mednarodnem dnevu plesa 2021
"V primerjavi z drugimi umetniškimi disciplinami in praksami je zgodovina sodobnega plesa razmeroma kratka. Njegovo stoletje sovpada s časom, v katerem se je moderni človek začel zavzemati za svoje pravice, ko je postopoma pridobival svoje svoboščine in ko se je ob industrijski revoluciji delavski razred zavedel, da ima telo, kognitivne sposobnosti, domišljijo in poleg vseh teh dejstev in lastnosti tudi sposobnosti, da lahko s svojim telesom kaj naredi – kaj ustvari.  
Ta osupljiva sposobnost, da človek iz svojega telesa ustvarja oblike in dejanja, ki jih na poseben način zaznamo, občutimo, ki se nas dotaknejo, pretresejo, nam nenadoma – praktično iz nič, četudi je telo daleč od Niča – omogočajo nepredvidljive premisleke, se mi je vselej zdela čudežna. Še bolj čudežno je, da na prvi pogled brez vnaprej določenih slovnic pri mojih sogledalcih vzbuja enake radovedne, intelektualne ali afektivne odzive kot pri meni. Nenadoma smo ugotovili, da smo med plesnim in svojim gledalskim telesom sposobni zaznati in tvoriti pomene, ne da bi za telesne jezike opravili kakršnekoli tečaje. Ugotovili smo, da nas poleg beljakovin, maščob, vode in jezika sestavlja še nekaj, česar se nemara doslej nismo zavedali. Nič ezoteričnega, le nekaj, kar nam priča, da je brez plesa naše razumevanje materializma precej omejena reč. 
Če so bila telesa v različnih fazah zgodovine – danes ni nič drugače – vselej podvržena ekonomskemu lastništvu, izkoriščanju ali obsojena na golo življenje, je umetniška volja, da se z njimi ustvari kaj drugega, neko obliko ali nenadejano dejanje, proizvedla protislovje. Koreografski napor je zavestno ustvaril nekaj, česar se je bilo težje ali nemogoče polastiti, saj so umetniške telesne oblike postale nikogaršnja last, na neki specifičen način so postala javna reč. Nihče jih ni imel, saj so bila brez pogleda drugega zgolj negotova, delna, ne povsem cela. Postala so razpoložljiva za vse, ki so si jih bili s gledalskimi čuti in intelektom pripravljeni ogledati, jih začutiti, razumeti ali nemara objeti. Neki naš teatrolog bi rekel, da je med telesi na odru in mojim gledalskim telesom še tretje telo, ki nastane in izgine v prostoru vmes: vez, kontakt, ki spominja na dotik in se v specifičnih plesnih delih med plesalkami in plesalci ter gledalkami in gledalci vanj celo pretvori. Valuta, ki ima predvsem izkustveno vrednost. Nekaj, česar se je mogoče polastiti zgolj tako, da se odpovemo njegovemu lastništvu. Nekaj, česar se lahko polastimo samo tako, da to postanemo: se vanj utelesimo. Da se ponovimo na nepredvidljivem in nenačrtovanem mestu. Nekje vmes.  
V zadnjem letu se je v ta vmes naselila grozljiva razdalja, vanj pa je z zloveščim plenilskim apetitom planila tudi nezadržna totalitarna biopolitična moč. Za njeno imunitarno diktaturo nič ni tako nevarno kot dotik. Skozi svojo kratko zgodovino je bil sodobni ples spremenljivo sosledje mogočih dotikov med različnimi telesi. V nekaterih nesrečnih primerih, ko se je znašel na napačni strani zgodovine in ko so se iz teles izselile razlike, iz katerih bi lahko vzniknilo kaj nepredvidljivega, kaj tretjega, kar je vselej nastajalo, ko so se telesa ali njihovi pomeni podrgnili ob teksture razlik, je bil iz plesa izgnan prav dotik. Ta z enim samim telesom namreč ni mogoč, še manj smiseln. Med istostmi ni dotika, ker ni ničesar vmes, kadar plesne kože prekrivajo eno samo telo, ki se le stežka podrgne obse. 
Zdi se, da v našem času še nikoli nismo imeli tako razvidne priložnosti zaznati zveze med perfidnim apetitom politike, da upravlja z našimi telesi, razdaljami in dotiki, kot prav v zadnjem letu. Zlovešča politična koreografija je postala del našega vsakdana. Še nikoli doslej zato naši javni protesti niso bili tako telesni, plesni in koreografski, še nikoli doslej se niso s takim žarom ukvarjali z razdaljami in bližinami ter se tako intenzivno pretvarjali v oblike dotikov.  
"Globoko jedro depresije je sestavljeno iz krčenja, kontrakcije telesa, ki se ni več sposobno dotakniti drugega telesa ali takšnega dotika sprejeti. Samo iz tega stika lahko povlečemo gotovost smisla, ki ni doma nikjer drugje, kot ravno v tem taktilnem stiku med mojo in tvojo kožo," piše Franco Berardi Bifo, ki se sprašuje, ali je mogoče biti srečen v sistemu, ki uničuje dotik zaradi tega, ker je s skrčenim in depresivnim telesom lažje kovati dobiček. "Sreča ni stvar intelektualnega, ampak korporealnega razuma, je iz čustva, ki telo odpre v objem. Ni niti vera niti upanje, ampak usmiljenje, če se izrazim v stilu, ki ni ravno moj. Ne onesrečuje nas obupana zavest, depresivnost je tista, ki povzroča nesrečo našemu empatičnemu telesu. Družbeno trpljenje se spremeni v depresijo, ko oslabi našo zmožnost, da bi nas kaj objelo. In odprtost za to, da bi sprejeli objem, ni edini pogoj za posameznikovo srečo, ampak tudi uporna, kolektivna avtonomija ter emancipacija od mezdnega dela," zapiše italijanski filozof, ki meni, da je odsotnost solidarnosti povezana prav z zmanjšano pripravljenost telesa, da bi se koga ali česa dotaknilo ali da bi se kdo ali kaj dotaknilo njega. Totalitarne politike, ko so upornike nameščale v takšne ali drugačne samice, so vselej vedele, kaj je tisto, kar uporniška telesa zlomi in razveže: odsotnost dotika.
V zadnjih mesecih pogosto razmišljam o partizanskem sodobnem plesu, s katerim se je Marta Paulin Brina leta 1943 dotikala svojih soborcev in ki je plesalki na gozdnih jasah ter nenačrtovanih travnatih odrih nezadržno vračal objeme soborčevskih zbranih pogledov in vzklikov. To je bil ples golih življenj, ki jim je zgodovina nenadoma odvzela vse razen dotika. Nenadoma so se temu dotiku, temu preostanku svojega dostojanstva zavezali, ker so vedeli, da jih lahko samo tovrstna oblika solidarnosti preosebi v nekaj, kar je večje od njih samih. 
Sodobni ples je v svojem dobrem stoletju premostil vrsto političnih, ekonomskih in zdravstvenih kriz. V osemdesetih letih je v večjih svetovnih sodobnoplesnih centrih ostal ujet v pandemijo aidsa, zaradi katere niso umirali samo umetniki, ampak v veliki meri tudi njegove celotne javnosti, še prej, kadar je bilo to priročno, so totalitarne oblasti dotik onemogočale z argumentom, da se je potrebno izogibati nevarnostim jetike. O tem pričajo med drugim dokumenti iz časa, ko je zahodno slovensko ozemlje okupirala fašistična Italija. Sodobni ples je premoščal različne spolne razlike, pri katerih je velikokrat ostajal marginaliziran preprosto zato, ker je bilo njegovo delo poceni, o čemer govori neizpodbitno zgodovinsko dejstvo, da nobena druga umetniška praksa nikoli ni bila tako neposredno povezana z voljo izjemnih žensk, da postanejo umetnice pod svojimi lastnimi pogoji, iz katerih dotik ni bil izključen. Dotik, telesni stik je bil preprosto nekaj, česar si niso pustile odvzeti. Ta je bil vselej naš zvesti zaveznik: naša zaveza. Poleg dotika je sodobni ples vselej zelo dobro razumel dotik tal, v materialnem ali metafizičnem smislu. Z njih se je vselej dvigal prenovljen. Ker se Društvo za sodobni ples Slovenije vseh teh dejstev dobro zaveda, si prizadeva, da bi se sodobni ples s tlemi v prihodnje srečeval zgolj v ogrevanih in prostornih pogojih ter v stiku s solidarnimi telesi. 
Vsem umetnicam in umetnikom, kulturnim delavkam in delavcem, ki ustvarjajo na področju sodobnega plesa, ter našim zvestim javnostim v imenu svojih soborcev pri Društvu za sodobni ples Slovenije ob našem prazniku, svetovnem dnevu plesa želim srečen trenutek in obilo lepše prihodnosti."
— Rok Vevar

Za praznovanje mednarodnega dan plesa je zaslužen slovenski koreograf, plesalec, režiser, publicist, zdravnik dr. Henrik Neubauer, ki je pred več kot štiridesetimi leti prepričal mednarodni gledališki inštitut pri Unescu, da je 29. april postal mednarodni dan plesa. Dr. Henrik Neubauer bo tudi slavnostni govorec na današnji prireditvi, ki jo lahko spremljate od 14. ure dalje na spletnem naslovu www.international-dance-day.org

Govor dr. Henrika Neubauerja na osrednji prireditvi ob praznovanju Mednarodnega dneva plesa
"Dragi plesni kolegi, baletomani in vsi prijatelji naše edinstvene baletne umetnosti! Vsekakor je čudovito videti, kako se je naša ideja izpred več kot 40 let razširila po vsem svetu in vsako leto bolj in bolj cveti. Ko sem leta 1980 v Varni v Bolgariji na sestanku Plesnega odbora predlagal, da bi plesu posvetili en dan, so ga vsi člani odbora s takratnim predsednikom Jurijem Grigorovičem podprli z velikim navdušenjem. Naš madžarski prijatelj je predlagal 29. april, datum rojstva velikega baletnega reformatorja Jean–Georgesa Noverra. Pred štiridesetimi leti je bilo le nekaj dni v letu, ki so bili posvečeni nekemu dogodku, medtem ko je dandanes že vsak koledarski dan napolnjen s kakšnim spominom. Toda to je bil šele začetek. Potrebni so bili veliki napori, da smo prepričali izvršni odbor, zlasti na madridskem kongresu naslednje leto, leta 1981. Prvi odziv je bil negativen, vendar smo na koncu dobili dovoljenje, da ga proslavimo, vsak v svoji državi, in res je bilo vredno, da smo se borili za ta dan. V čast mi je povedati, kako vesel sem, da je od prvih osmih držav, ki so ga praznovale leta 1982, ta dan danes priznan in uveljavljen v celotni mednarodni plesni skupnosti. Prvo sporočilo je bilo napisano leta 1982, do zdaj pa imamo 40 sporočil uglednih plesnih osebnosti, kot so Yuri Grigorovitch, Robert Joffrey, Merce Cunningham, Hans van Manen, Maja Pliseckaja, Maurice Béjart, Alicia Alonso, Jiři Kylián in mnogi mnogi drugi. A ples seveda ni enodnevni dogodek, plešemo skozi celo leto. Kot je lepo rečeno na spletni plesni platformi pri nas: Vsak dan brez plesa je izgubljen dan! Zato se moramo zavedati, da nam ples pomaga premagati tudi vse te današnje dni, ki predstavljajo omejitve v našem življenju. Ples je in bo ostal eno najboljših medicinskih zdravil. Danes le v skromnih pogojih, vendar sem prepričan, da bo prišel dan, ko bo ples spet uspel zasijati v vsem svojem sijaju in v vseh raznolikostih kot ena naših najstarejših umetnosti."
— dr. Henrik Neubauer, avtor prve poslanice iz leta 1982


Iskalnik

Naša spletna stran uporablja piškotke s pomočjo katerih omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev, izboljšuje in prilagaja uporabniško izkušnjo ter analizira promet. Potrdite, da se strinjate z njihovo uporabo.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za sporočilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list 109/2012, v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati na začetku leta 2013 ter je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
activeHeaderSlide SNG Maribor Začasen piškotek; delovanje uvodne spletne strani SNG Maribor (glava).
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
SNG Maribor Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
_pk_ref
_pk_cvar
_pk_id
_pk_ses
...
Matomo Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Matomo (ex Piwik).
Matomo politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Matomo (opt-out)
_ga
_gid
_gat
_gac_*
Google Analytics Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Google Analytics (orodje za spletne analitične podatke podjetja Google).
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google Analytics / Google Analytics politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Google Analytics (opt-out)
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)

_fbp
c_user
s
xs
presence
datr
ft
lu
sub
lsd
reg_ext_ref
reg_fb_gate
reg_fb_ref
wb
act
_e_3qqF_0
wd
p
...

Facebook Te piškotke nastavi Facebookov vtičnik.
Facebook piškotki in podobne tehnologije
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

SNG Maribor.