Edward Clug

Foto: Šimen Zupančič

Ko se je Edward Clug vpisal na Nacionalno baletno šolo v romunskem mestu Cluj­Napoca, je v umetnosti že kot desetletni otrok videl izhod iz primeža represij Ceausescujeve diktature. Po težavnih letih v času šolanja je leta 1989 dokončno padel komunistični režim. Dve leti zatem, leta 1991, je Edward Clug zaključil baletno šolanje, že septembra istega leta pa je svojo srečo preizkusil v Slovenskem narodnem gledališču Maribor, kjer je dobil svoj prvi angažma baletnega plesalca prav v času, ko se je Slovenija podajala na pot samostojne države. V SNG Maribor je spoznal znanega slovenskega gledališkega režiserja Tomaža Pandurja, s katerim je začel sodelovati v njegovih avantgardnih gledaliških produkcijah najprej kot plesalec, nato pa kot koreograf. Ko je Pandur opazil umetniški potencial mladega koreografa, ga je povabil, naj za gledališki spektakel Babilon ustvari avtorsko koreografijo. Po svoji prvi koreografski izkušnji se je Clug podal na povsem novo pot umetniškega ustvarjanja. Že leta 1998 je skupaj s soplesalko Valentino Turcu ustvaril svoj prvi neodvisni koreografski projekt Tango v sodelovanju s kostumografom Leom Kulašem in s scenografom Markom Japljem, ki sta postala njegova stalna umetniška sopotnika. Clugovi ekipi se leta 2008 pri ustvarjanju projekta Prêt-à-porter pridruži še priznani slovenski skladatelj Milko Lazar, s katerim sta v zadnjem desetletju ustvarjala izjemen opus avtorskih predstav. Leta 2003 je tedaj na novo imenovani direktor SNG Maribor Danilo Rošker imenoval Edwarda Cluga za umetniškega direktorja mariborskega Baleta, ki se je pod njegovim vodstvom začel značilno usmerjati v nov umetniški izraz in estetske tokove. Leta 2005 je na glasbo priljubljene skupine Radiohead Clug ustvaril nov avtorski projekt Radio & Juliet, ki je postal pravi mednarodni hit, s katerim je Clug pritegnil veliko pozornosti, obenem pa je mariborski Balet s številnimi gostovanji v tujini in z udeležbami na mnogih prestižnih festivalih postal vedno bolj pomembno poustvarjalno telo tudi v širšem mednarodnem okviru. Balet SNG Maribor je v tem času gostoval in predstavil Clugove koreografe na festivalih in prizoriščih, kot so Jacob‘s Pillow Dance Festival (ZDA), Zvezde belih noči (Marijinsko gledališče, Sankt Peterburg), Festival of Firsts (Pittsburgh, ZDA), Arts Festival (Singapur), Biarritz Festival (Francija), O Boticário na Dança (Brazilija), Dance Festival (Tel Aviv), Sintra Festival (Portugalska), Festival des Arts de Saint­Sauveur (Kanada), Mednarodni plesni festival (Seul, Južna Koreja), Teatro Piccolo (Milano), Dance Open Festival (Sankt Peterburg), ansambel pa je gostoval tudi na Nizozemskem, v Italiji ter v državah nekdanje Jugoslavije. Po večletnem uspešnem sodelovanju je Clug spletel močne umetniške vezi z mednarodno uveljavljenimi baletnimi sestavi, še posebej s Stuttgartskim in z Züriškim baletom, za katera je že ustvaril vrsto uspešnih predstav. V zadnjih letih uspešno sodeluje z Nizozemskim plesnim gledališčem, v katerem je ustvaril več koreografij za NDT II in NDT I. Njegova zadnja koreografija Aperture za NDT I je doživela stoječe ovacije in pohvale tako publike kot strokovne kritike. Cluga so k ustvarjanju novih koreografij povabile tudi druge prestižne in a uveljavljene baletne institucije, med drugimi moskovski Bolšoj teater, Flamski kraljevi balet, Balet Dunajske državne opere, Nacionalni balet v Lizboni, Veliki kanadski balet v Montrealu, baletna skupina Station Zuid, Balet HNK Zagreb, Balet HNK Reka, Nacionalni balet v Bukarešti, Aalto Balet v Essnu, Baletni ansambel Bitef (Bitef Dance Company) v Beogradu, Graz Tanz, Ukrajinski narodni balet v Kijevu, münchenski Državni balet (am Gärtnerplatz), Augsburški balet, Hessenski balet iz Wiesbadna, Zahodnoavstralski balet iz Pertha, Novosibirski državni balet in Dortmundski balet. V letu 2020 bo za Bolšoj teater ustvaril celovečerni balet Mojster in Margareta po motivih istoimenske literarne predloge Mihaila Bulgakova, ki bo premierno izveden 21. maja letos. Edward Clug je za svoje umetniške dosežke prejel več pomembnih mednarodnih in državnih nagrad, med drugimi nagrado "Zlata maska" (2010) za avtorski projekt Quattro, nagrado Prešernovega sklada (2005) in Glazerjevo listino (2008). Leta 2017 je bil nominiran za prestižno nagrado "Benois de la danse" za koreografijo Handman (ustvarjeno za NDT II), leta 2019 pa za nemško gledališko nagrado "Der Faust" za koreografijo Patterns in ¾, ki jo je ustvaril za Stuttgartski balet.