Žiga Divjak

Žiga Divjak, rojen leta 1992 v Krškem, velja za enega najvidnejših predstavnikov mlajše generacije slovenskih režiserjev. Njegovo ustvarjanje zaznamuje družbeno angažirano gledališče, v katerem se posveča aktualnim temam, kot so človekove pravice, begunska problematika, prekarnost, okoljska in podnebna problematika, odtujeni odnosi ter posledice sodobnega ekonomskega sistema.

Na slovensko gledališko sceno je vstopil s projektom Tik pred revolucijo (2013–2015), za katerega je leta 2015 prejel akademijsko Prešernovo nagrado za režijo. Od takrat je ustvarjal v Slovenskem mladinskem gledališču, v SNG Drama Ljubljana, v Mestnem gledališču ljubljanskem, v Prešernovem gledališču Kranj, v SNG Nova Gorica, v Cankarjevem domu in drugih. Režija uprizoritve Jutra v Dženinu je njegovo prvo sodelovanje z mariborsko Dramo.

Med njegovimi najbolj odmevnimi in s številnimi najprestižnejšimi slovenskimi gledališkimi nagradami ovenčanimi uprizoritvami so Človek, ki je gledal svet, 6, Sedem dni, Gejm, Bodočnost in Anhovo. Njegove uprizoritve so bile večkrat nagrajene na Borštnikovem srečanju in na Tednu slovenske drame.

Za režijo je Žiga Divjak prejel številna najpomembnejša slovenska in mednarodna gledališka priznanja (mednje sodijo Borštnikova nagrada za režijo uprizoritve Človek, ki je gledal svet (2017) in Borštnikova nagrada za režijo uprizoritve Gejm (2021), Župančičeva nagrada 2021, nagrada Jurislava Korenića za najboljšega mladega režiserja na 64. sarajevskem festivalu MESS za uprizoritev Bodočnost, nagrada Žigi Divjaku za najboljše dosežke za avtorsko predstavo (scenarij, režijo in koncept uprizoritve Bodočnost ob 77. letnici obstoja Beograjskega dramskega gledališča), Borštnikova in Grumova nagrada za besedilo Anhovo (2026), posebna nagrada žirije na Tednu slovenske drame za preplet umetniške odličnosti in družbene prodornosti uprizoritve Anhovo idr.

Žiga Divjak je tudi docent Oddelka za gledališče in radio na AGRFT.