Uprizoritev Pod svobodnim soncem, ki je v odrski priredbi Gorana Vojnovića nastala po velikem slovenskem zgodovinskem romanu Frana Saleškega Finžgarja, pod drobnogled postavlja brezčasno zgodbo o boju majhnega, zatiranega ljudstva za svobodo in ljubezen. Nastala je v koprodukciji SNG Maribor, SNG Nova Gorica, Cankarjevega doma Ljubljana in Zavoda Škrateljc. V režiji Aleksandra Popovskega bo v ponedeljek, 8. decembra 2025, gostovala v Mestnem gledališču v Celovcu.
Gostovanje poteka v okviru tradicionalnega slovenskega gledališkega praznika, ki ga vsako leto 8. decembra pripravlja Krščanska kulturna zveza (KKZ) v Mestnem gledališču v Celovcu. Krščanska kulturna zveza na ta praznik praviloma povabi profesionalno gledališče iz Slovenije ali Trsta. Dogodek, katerega začetki segajo v leto 1962, je ena najstarejših kulturnih stalnic koroških Slovencev in je nastal iz želje, da bi slovenskim skupnostim onkraj meje ponujali kakovostno gledališko umetnost, obenem pa bi postal tradicionalno srečanje Slovencev, ki so razpršeni med Ziljo, Rožem in Podjuno.
Gledališki praznik je prostor kulturne identifikacije, medgeneracijskega dialoga in skupnostne pripadnosti. Gostovanje velike koprodukcije SNG Maribor, SNG Nova Gorica, Cankarjevega doma Ljubljana in Zavoda Škrateljc tako ni zgolj umetniški dogodek, temveč pomembno družbeno in simbolno dejanje podpore slovenskemu jeziku in ustvarjalnosti, ki ju zamejski Slovenci ohranjajo v večkulturnem in večjezičnem prostoru.
Pod svobodnim soncem velja za eno temeljnih del slovenske književnosti. Finžgarjev roman oživlja svet Slovanov v času njihovega boja proti mogočnemu Bizancu – središču Vzhodnorimskega cesarstva, ki si silo podvrže »barbarska« ljudstva, med njimi svobodoljubne Slovane. Avtor roman podnaslovi kot »povest davnih dedov«, a njegova idejna in estetska moč presega zgodovinski okvir in nagovarja bralce še danes.
Uprizoritev v priredbi Gorana Vojnovića posodablja romaneskno epopejo, ponovno premisli zgodovinski mit in ga postavi v razmerje z vprašanji sodobnega časa:
Kdo so danes barbari? Kje je današnji Bizanc? Smo mi barbari na obrobju mogočnega cesarstva ali Bizantinci, ki ga varujemo? Kaj pomeni svoboda – danes, tukaj, med nami?
V spopadu mogočnega in krutega Bizanca ter majhnih, bojevitih, svobode željnih barbarov nastane domišljen svet, ki v gledalcu vzbudi občutek mitske veličastnosti, obenem pa odpre miselno igro prepoznavanja družbenih, političnih in identitetnih izzivov današnjega sveta.
Čeprav literarna zgodovina roman Pod svobodnim soncem pogosto uvršča med mladinsko književnost, kompleksnost Vojnovićeve avtorske interpretacije nagovarja širok spekter občinstva.
Igrajo Matija Rupel, Eva Kraš, Blaž Dolenc, Matej Zemljič k. g., Iztok Mlakar, Gorazd Žilavec, Viktor Hrvatin Meglič, Gorazd Jakomini, Blaž Valič, Arna Hadžialjević, Robert Korošec k. g. ter Žiga Saksida in Boštjan Gombač k. g. (posneta glasova).
Ustvarjalno ekipo sestavljajo še dramaturginja Martina Mrhar, kostumografinja Jelena Proković, koreografinja Rosana Hribar, avtor likovne podobe Damijan Stepančič, animator in oblikovalec videa Miran Bratuš, avtor glasbe Boštjan Gombač, oblikovalca svetlobe Aleksandar Popovski in Marko Vrkljan, oblikovalka maske Špela Ema Veble, lektorica Anja Pišot, asistentka režiserja Stefani Hristova, asistentka kostumografinje Saša Dragaš, asistent scenografa Matic Gselman, oblikovalec krone Zoran Srdić Janežić, izdelovalka krone Olga Milić in izdelovalka zlatega korzeta Ana Žerjal.
Gledališka uprizoritev Pod svobodnim soncem je izraz umetniške dediščine, narodne identitete in sodobnega gledališkega izraza. Gostovanje v Celovcu potrjuje zavezanost slovenskih gledaliških institucij k sodelovanju, kulturnemu dialogu in ohranjanju slovenskega jezika ter umetnosti v večkulturnem prostoru.
