Nakup kartNAJAVA DOGODKA: 2. koncert cikla PLUS: »Haydnov kvartet«
5. november 2009, Kazinska dvorana, ob 19.30
Izvajalec: Godalni kvartet Feguš
(Filip Feguš, 1. violina, Simon Peter Feguš, 2. violina, Andrej Feguš, viola, Jernej Feguš, violončelo)
Spored:
Emerik Beran: Godalni kvartet (1887) (prva izvedba)
Moderato
Andante
Menuet
Allegro furioso
*************
Joseph Haydn: Godalni kvartet v B-duru, op. 76, št. 4, »Sončni vzhod«
Allegro con spirito
Adagio
Menuet – Allegro
Finale – Allegro, ma non troppo
Robert Schumann: Godalni kvartet v a-molu, op. 41, št. 1
Introdukcija: Andante espressivo – Allegro
Scherzo: Presto – Intermezzo
Adagio
Presto
O SPOREDU
V treh desetletjih delovanja v Mariboru je Emeriku Beranu (1868–1940), ki je končal študij kompozicije pri Leošu Janáčku na Orglarski šoli v Brnu, kot enemu od redkih izvrstnih glasbenikov uspelo spodbuditi razvoj tukajšnjega glasbenega šolstva in (po)ustvarjalne prakse. Tako mu je celo eden najpomembnejših novotarjev v slovenski glasbi med obema vojnama Slavko Osterc, v kasnejših letih pripisoval največje zasluge za dobre osnove svoje glasbene izobrazbe, ki jih je med letoma 1910 in 1914 pri Beranu pridobil na Državnem moškem učiteljišču v Mariboru. V Beranovem dolgotrajnem reproduktivnem delovanju pa se zdi pomembno poudariti predvsem opazen kvalitativni napredek mariborskega čitalniškega pevskega zbora ter njegova organizacijska in poustvarjalna prizadevanja za razcvet komorne poustvarjalnosti na koncertih mariborskega Narodnega doma.
Manj znano je, da je tudi kot glasbeni ustvarjalec na področju komorne glasbe prispeval nekaj nadvse tehtnih skladb, med katerimi zaseda Godalni kvartet iz leta 1887 prav posebno mesto. Čeprav gre za Beranovo zgodnje delo in njegov edini v celoti ohranjen godalni kvartet, ki je nastal v zadnjem letniku skladateljevega študija v Brnu, se v njem pojavi vrsta nadvse karakterističnih kompozicijsko-tehničnih značilnosti, med katerimi velja izpostaviti zanj tako značilno večkratno sekvenciranje, ki ga lahko zasledimo tudi v Beranovem poznem ustvarjalnem obdobju. Delo ne skriva svojih tesnih navezav na konkretno programsko vsebino, saj je Godalni kvartet nastal pod vplivom prebiranja knjige Das alte Wunderland der Pyramiden (Stara pravljična dežela piramid) nemškega pisatelja Karla Oppla (1816–1903). Beran pa je kvartet v podnaslovu opisal kot »kvartet, nastal kot simfonična pesnitev po egiptovski predlogi«.
Skladatelj je vsakemu izmed štirih stavkov v uvodu k partituri pripisal programsko vsebino, povzeto iz prej omenjene Opplove zgodovinske in geografske poljudnoznanstvene »ilustracije«. Prvi stavek želi vzbuditi vtis o neizmernih bogastvih egipčanskega kraljestva, ki mu vladajo mogočni faraoni, drugi stavek pa slika prelepo puščavsko pokrajino, v kateri kraljujeta reka Nil in velikanske egiptovske piramide. Tretji stavek predstavlja nekakšno apoteozo plesnega obredja staroegipčanskim bogovom, finale pa s svojim nenehnim dur-molovskim menjavanjem tonalitete ponazarja boj med etiopskimi in egiptovskimi plemeni, ki si po krvavih spopadih naposled le uspejo izboriti svobodo.
Joseph Haydn (1732–1809) je vsekakor eden izmed najbolj zaslužnih skladateljev za razvoj glasbene oblike godalnega kvarteta. Ne le, da je konec 50. let 18. stoletja na Dunaju napisal ene izmed prvih godalnih kvartetov sploh, s čimer si je pridobil naziv »oče godalnega kvarteta«, temveč je predvsem s svojim sistematičnim delom na tem področju (najpozneje v začetku 80. let) postavil temelje klasični obliki tega žanra, kot ga poznamo danes. Med prvimi godalnimi kvarteti, napisanimi v maniri štirih stavkov (hitrega, počasnega, menueta in hitrega stavka), je tudi t. i. ciklus »kvartetov grofa Erdödija«. Haydn je na Dunaju leta 1799 za omenjenega grofa napisal šest godalnih kvartetov, ki pa niso bili več namenjeni privatnim izvedbam v krogu prijateljev, temveč izvedbam v koncertnih dvoranah. Omenjena sprememba je seveda vplivala tudi na značaj te glasbene oblike, ki je postajala kompozicijsko-tehnično vse bolj dovršena in posledično tudi zahtevnejša za poslušalstvo. Godalni kvartet pa je tako sčasoma (poleg simfonije) pridobil pomen reprezentativne glasbene oblike znotraj klasicističnega repertoarja. Med šestimi godalnimi kvarteti, ki jih je Haydn napisal za grofa Erdödija in jih danes označujemo z op. 76, sta najznamenitejša kvarteta št. 62 in 63. Prvi je t. i. »Kaiserquartett« oziroma Cesarski kvartet z dobro znano uglasbitvijo teme z variacijami v drugem stavku, ki je kasneje postala osnova za uglasbitev cesarske himne »Gott erhalte Franz, den Kaiser« (Bog ohrani cesarja Franca) tedanje Avstro-Ogrske oziroma današnje Nemčije, drugi pa t. i. »Sonnenaufgangquartett« oziroma kvartet Sončni vzhod, čigar programski naslov sicer kaže na nekatere skladateljeve zunajglasbene asociacije, vendar ostaja kvartet v formalnem smislu vseskozi trdno zakoreninjen v absolutnem glasbenem mišljenju.
Optimistično razpoloženje in življenjska radost, ki jo skladatelj mojstrsko uglasbi z dvema povsem kontrastnima temama prvega in zadnjega stavka, dopolnjujeta lirično vzneseni počasni stavek in plesni menuet. Posebno zanimiv se zdi skladateljev zaključek godalnega kvarteta, ki je nekakšna »viharniška« in glasbeno nadvse prepričljiva gesta, s katero je Haydn pokazal svoj globlji smisel za glasbeno dramaturgijo in tematsko-motivično izpeljavo.
Čeprav Robertu Schumannu (1810–1856) ne pripisujemo tako pomembne vloge na področju godalnega kvarteta kot denimo Haydnu, je tudi on napisal vrsto uspelih godalnih kvartetov. Po poškodbi ligature na roki je moral Schumann že zelo zgodaj opustiti svoje pianistične ambicije in se bolj ali manj posvetiti zgolj skladateljskemu delu, ki je bilo večji del njegovega življenja v senci uspehov njegove soproge, znane pianistke Clare Wieck, s katero se je poročil leta 1840. Schumann jo je tako večinoma zgolj spremljal na koncertnih turnejah po Evropi, kar je močno omajalo njegovo samozavest. Večkrat je zaradi tega zapadel v melanholijo, iz katere si je nekako le uspel pomagati z vztrajnim skladateljskim delom. Tudi tega pa je moral v javnem življenju nenehno zagovarjati in se boriti za svoja umetniška načela. Tako je veliko časa preživel ob študiju partitur drugih skladateljev, med njimi tudi godalnih kvartetov Josepha Haydna, ki so ga po več kot desetletju ponovno navdahnili za pisanje komorne glasbe. Junija 1842 je okrog svojega tridesetega rojstnega dne, v manj kot tednu dokončal svoj Godalni kvartet v a-molu.
Navkljub klasicističnim vzorom, ki so razvidni predvsem iz stroge formalne zasnove godalnega kvarteta, ostaja skladatelj s pogosto gesto razkošno obarvanih harmonij zapisan romantičnim kompozicijsko-tehničnim prvinam. Izrazna poglobljenost romantičnega umetnika je jasno razvidna že iz prvega stavka omenjenega kvarteta. V drugem stavku, ki ga skladatelj uglasbi kot Scherzo, na površje še bolj izrazito prodre skladateljeva čustvena razburjenost. Melanholičnost tretjega stavka nas znova opozori na skladateljevo mračnjaško obdobje v njegovem življenju. Zadnji stavek pa s poudarjeno solistično vlogo posameznih inštrumentov in nenehno igro med njimi zaokroži Schumannov prvi godalni kvartet.
Podobno kot si je Emerik Beran v začetku 20. stoletja z organizacijo komorno-glasbenih koncertov v Narodnem domu prizadeval za razmah mariborske glasbene kulture, si v začetku 21. stoletja prizadevamo za isto stvar – a tokrat v okviru komornega cikla Plus SNG Maribor, ki v širši kulturni prostor štajerske prestolnice vnaša zaželeno svežino in dobršno mero kakovostne glasbe.
Dr. Jernej Weiss
BIOGRAFIJA
Godalni kvartet Feguš sestavljajo štirje bratje: Filip kot prvi violinist, Simon Peter na drugi violini, Andrej na violi in violončelist Jernej. Unikaten ansambel, ki ga poleg družinskih vezi odlikuje tudi ubrano muziciranje, deluje od leta 1992. Po začetkih na Srednji glasbeni šoli v Mariboru so študij nadaljevali na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu. Trenutno se izobražujejo na smeri komorna glasba na firenški »Scuola di Musica di Fiesole« v razredu violista Milana Škampe (Smetana Quartet) in Piera Farullija (Quartetto Italiano). Izpopolnjevali so se na številnih mojstrskih tečajih, od katerih velja izpostaviti »Internationale Sommerakademie Prag-Wien-Budapest« (Reichenau), »Accademia Europea del Quartetto« (Firence), »Amadeus Summer Course« (London), »Accademia musicale Chigiana« (Siena); pri članih svetovno znanih kvartetov: Alban Berg Quartet, Amadeus Quartet, Borodin Quartet, Emerson Quartet, Guarneri Quartet, Juilliard Quartet, LaSalle Quartet, Mosaique Quartet in drugih. 2001 so bili izbrani na »Isaac Stern Chamber Music Workshop« v Carnegie Hall (New York) pod vodstvom legendarnega violinista Isaaca Sterna in članov nekaterih najboljših ameriških kvartetov. Poleg tega so sodelovali tudi na »Orlando Internationaal Kamermuziekfestival«, Kerkrade na Nizozemskem, na »L’Académie européenne du Festival Pablo Casals« v Pradesu (Francija) in festivalu Strings Only! v Zadru. Koncertirali so po Sloveniji, v številnih evropskih državah in tudi v ZDA (Washington, New York). Snemali so za Radio Slovenija, Radio Maribor, ARD, ORF, France Musique. Krstno so izvedli tudi dela slovenskih skladateljev, med drugim skladbe Primoža Ramovša, Antona Lajovica, Maksimilijana Feguša, Janija Goloba, Damijana Močnika, Albina Weingerla in Črta Sojarja Voglarja. V sezoni 2005/06 je Kvartet Feguš v sodelovanju z SNG Maribor izvedel ciklus šestih koncertov, posvečenih 250-letnici rojstva Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Za večjo fotografijo kliknite TUKAJ!
Foto: Bojan Radin