Stran za slepe in slabovidne

Skok na vsebino | Skok na meni

Slovensko narodno gledališče Maribor

Aleksandar Popovski

Aleksandar Popovski <em>Foto: Damjan Švarc</em>

Foto: Damjan Švarc

Makedonski režiser Aleksandar Popovski se je rodil leta 1969 v Skopju. Diplomiral je iz gledališke in filmske režije na Univerzi sv. Cirila in Metoda v Skopju in debitiral leta 1992 z režijo besedila Dejana Dukovskega Velikan in sedem palčkov v Narodnem gledališču v Velesu. Do leta 2000, ko je prvič režiral pod okriljem slovenskih gledališč, in sicer Don Kihota v SNG Maribor, je imel za seboj že številne uspešne režije z neodvisnimi gledališkimi  skupinami in v institucionalnih gledališčih v Makedoniji, Srbiji in na Hrvaškem. V SNG Maribor se je vrnil leta 2002 z režijo Drakule, ki jo je Dukovski priredil po Stokerjevem istoimenskem romanu. Iz Slovenije (kjer je sodeloval tudi s SLG Celje, SNG Drama Ljubljana in SSG Trst) in republik bivše Jugoslavije je prostor svojega gledališkega ustvarjanja razširil v Italijo, Grčijo, Avstrijo, Turčijo … Njegov režijski opus šteje že več kot šestdeset režij. "V devetdesetih letih sem bil prepričan, da je treba spreminjati svet okrog sebe, da je treba podreti tistega, ki nas je oviral … To smo kot generacija tudi storili, nismo pa postali boljši ljudje. Enostavno smo samo podirali, nismo pa ustvarili ničesar novega. Torej, za razliko od tega obdobja je tisto, kar me zdaj zanima in pri čemer vztrajam, ta nova ter za vsako ceno pozitivna misel. Nimam želje po destrukciji." Tudi njegova filmska kariera ni zanemarljiva. Doslej je napisal tri filmske scenarije in po njih posnel filme (ki so bili predstavljeni na številnih festivalih po svetu): Svetlo sivo (1993), Zbogom, dvajseto stoletje (1998), Balkan ni mrtev (2002) in televizijsko nadaljevanko Ua, snajderi (1995). Bil je direktor MOT Festivala v Skopju in dolgoletni umetniški vodja Makedonskega narodnega gledališča v Skopju (MNT), kjer se je posvečal modernizaciji in aktualizaciji makedonskega gledališča. O gledališču pravi, da je "idealna oaza, v katero se človek lahko skrije za nekaj ur, se sprosti in v miru razmisli. V gledališču je človek še vedno gospodar samega sebe, pa čeprav se potaplja v neki povsem drug prostor". Popovski je v slovenski prostor vnesel svež pogled na gledališko umetnost, pri katerem sta mu odnos do realnosti in delo z igralci najpomembnejša. Po desetih letih se Popovski z režijo Nevarnih razmerij vrača v mariborsko gledališče.