Stran za slepe in slabovidne

Skok na vsebino | Skok na meni

Slovensko narodno gledališče Maribor

1. koncert cikla Carpe artem: Pozdravljen, svet

1. koncert cikla Carpe artem
"Pozdravljen, svet"

5. oktober 2017 ob 19.30, Kazinska dvorana

Nastopajo
Lana Trotovšek, violina, Miladin Batalović, Nejc Mikolič, violi, Nikolaj Sajko, violončelo, Miha Haas, klavir

Program

Darius Milhaud: La création du monde, za klavir in godalni kvartet, op. 81b

I. Preludij
II. Fuga
III. Romanca
IV. Scherzo
V. Finale

Benjamin Ellin: Notes on a Scene, za klavir, violino in violončelo

I. Preludij
II. Prva slika
III. Prva medigra
IV. Druga slika
V. Druga medigra
VI. Tretja slika

*******

Johannes Brahms: Klavirski kvintet v f-molu, op. 34

Allegro non troppo
Andante, un poco Adagio
Scherzo: Allegro – Trio
Finale: Poco sostenuto – Allegro non troppo

Francoski skladatelj Darius Milhaud (1892–1974) velja v marsikaterem oziru za intrigantno glasbeno osebnost, njegova dela pa so še danes sprejeta z različnimi občutki. Četudi se je na začetku 20. let prejšnjega stoletja Milhaud pridružil avantgardni skladateljski skupini Les Six oziroma "Šesterici", kot jo je poimenoval glasbeni kritik Henri Collet, pa je kot izrazit individualist ostajal zvest lastnemu izrazu in raziskovalnim interesom. "Šesterica", ki so jo poleg Milhauda sestavljali še Auric, Durey, Honegger, Poulenc in Tailleferre, je z izjemo zgolj enega skupnega albuma (L'Album des Six), posvečenega klavirski glasbi, delovala zelo ohlapno in prejkone na bazi neformalnega prijateljskega druženja kot pa z namenom doslednega razvijanja specifične avantgardne estetike. Na neki način bi lahko rekli, da je v šesterici prebivalo prav toliko različnih glasbenih ustvarjalnih impulzov in povsem arbitrarnih estetskih usmeritev, kot je bilo njenih članov. Skupina se je pogosto družila v pariškem baru Gaya, kjer je Milhaud z zanimanjem obiskoval koncerte pianista Jeana Wienerja, še posebej njegove interpretacije "črnske glasbe". Prav ta "črni" eksoticizem, še posebej v glasbi in plesu, se je po letu 1920 zelo priljubil med pariškimi "hipsterji". V "zlati" dobi pariškega jazza so se omenjene glasbene zvrsti nekoliko rasistično zvedle na skupni imenovalec "črni hrup" (fr. le tumult noir). Pianist in skladatelj Wiener, ki je še posebej cenil blues in "vročekrvno ameriško energijo", je bil eden izmed najvidnejših promotorjev jazzovske glasbe, za slednjo pa se je navdušil tudi Milhaud. Svobodni ritem in improvizacija, predvsem nenehna uporaba sinkop v melodičnih linijah in kontrapunktična svoboda, so Milhauda navdahnili tudi pri ustvarjanju skladbe s pomenljivim naslovom Le création du monde (Stvarjenje sveta), op. 81a. Ko je Milhaud leta 1922 prispel v New York, se je s poslušanjem banda Lea Reismana in orkestra Paula Whitemana seznanil s tedaj najnovejšimi trendi jazza v tradicionalno črnskem Harlemu. Že naslednje leto (1923) pa je po vrnitvi v Pariz prejel naročilo plesne skupine Švedski baleti (Ballets suédois), ki je bila tačas v Parizu resen tekmec Djagilovove plesne skupine Ruski baleti (Ballets Russes). Milhaud je v naročilu videl priložnost, da v baletno noviteto na libreto Blaisa Cendrarsa, ki si je "stvarjenje sveta" zamislil po afriški ljudski mitologiji, vnese najnovejše jazzovske idiome in jih predela v skladu s klasičnimi kompozicijskimi principi.

baletno partituro, ki je napisana za manjši orkester s samo sedemnajstimi inštrumenti, pri čemer imajo pomembno vlogo pihala (še posebej saksofon), je Milhaud dve leti pozneje predelal tudi v koncertno suito (op. 81b) za klavir in godalni kvartet. Čeprav je pri "prevajanju" nekoliko bolj kompleksne glasbene materije v komorno skupino petih inštrumentov veliko stvari poenostavil, je avtorju uspelo ohraniti izvirni značaj posameznih stavkov, ki jih lahko danes "prebiramo" kot svojevrstne glasbene arheološke zapise. Prvi stavek (Preludij) tako preveva skrivnostno razpoloženje "stvarnika", ki se razrašča v navidezno kaotičnem zgoščevanju (materializaciji) in razredčevanju različnih idej, ki jih je skladatelj razprl v politonalnih okruških. Prav ti so nekakšna atomska vesolja, ki se naposled povežejo šele v mehkobnem epilogu. Drugi stavek je Milhaud zasnoval kot živahno jazzovsko fugo, s katero je želel "naslikati" porajanje prvega življenja iz kaosa: prvih rastlin, dreves, ptic in zveri. V naslednjem, tretjem stavku (Romanca) se pojavi prvi človeški par, kar Milhaud nakaže s svojevrstno "blues" noto na septimi, ki nastopi že v drugem taktu. Nepomirljiva nasprotja ter hrepenenje po drugem skladatelj spretno ponazori s sprašujočimi gestami, ki v pianissimu izzvenijo še v zadnjih taktih. Če se je v Romanci vseskozi zastavljalo vprašanje o bistvu moškega in ženske, pa nam že prvi takti Scherza dajejo jasen odgovor: zapeljevanje in telesno vznemirjenje, porojeno iz divjega plesa, se zaključi s strastnim poljubom. V finalu uporabi Milhaud motive iz prvih treh stavkov in jih preplete v kompleksno sobivanje "ustvarjenega" sveta, pri tem pa ne pozabi na številna notranja vrvenja, ki se proti koncu stavka sicer umirijo, toda nekatera vprašanja vseeno ostajajo odprta, kar skladatelj nakaže tudi s skrivnostno kadenco in disonantnim razvezom v durov nonakord.

skladatelj in dirigent Benjamin Ellin velja za enega najpomembnejših glasov naše glasbene sodobnosti. Kot družbeni aktivist in umetniški vodja produkcijske hiše Thursford Productions se posveča prirejanju najrazličnejših glasbenih dogodkov ter uprizarjanju glasbenogledaliških del, prav tako pa je ustanovil zasedbo Contemporary Fusion Ensemble Tafahum, ki vzdržuje pluralizem glasbenih stilov in spodbuja njihovo harmonično sobivanje. Ellin je prav tako aktualni šef dirigent Filharmonije iz Slaithwaiteja, umetniški direktor Focus Opere in predsednik Glasbene akademije Pembroke iz Londona. Med najpomembnejše prelomnice njegove kariere spadata zmaga in nagrada publike na dirigentskem tekmovanju Jevgenija Svetlanova leta 2007, septembra 2009 pa je svoj nabor nagrad ozaljšal še s prestižnim priznanjem Barlowove fundacije za kompozicijo, ki ga je kot drugi nagrajenec prejel po kar 25-letnem premoru od prve podelitve. V Ellinovem opusu lahko zasledimo kar nekaj novitet, ki so nastale po naročilu svetovno priznanih solistov, komornih zasedb in nekaterih filharmoničnih družb. Nocoj izvedeni trio za klavir, violino in violončelo z naslovom Notes on a Scene (Zapiski o prizoru) je Ellin ustvaril leta 2010 po naročilu Hiše kulture v Amiensu, kjer je bil tudi prvič predstavljen julija 2010 v izvedbi Tria Chausson.

Ellinov kompozicijski stavek izhaja iz slogovnega pluralizma postmoderne dobe, po načinu razvijanja glasbenih idej v okviru razširjene tonalnosti pa bežno spominja na pozni modernizem Benjamina Brittna. Klavirski trio Notes on a Scene je formalno členjen na šest stavkov, v katerem Ellin raziskuje različne perspektive bodisi skupinskega igranja bodisi individualnega izraza katerega izmed inštrumentov (med katerimi izstopata "etudni" violončelov solo v Prvi medigri in violinin solo v Drugi medigri). Sodobne tehnike igranja, ki ustvarjajo novo polje ambientalne zvočnosti, se na več mestih stapljajo z neoklasičnimi idiomi, modalnostjo in s plastičnim minimalizmom, ki sicer z izjemo "uglašenega" zaključka na tonu Fis v Tretji sliki vselej ne vodi v isto tonalitetno območje, kar se kaže predvsem v pogosti rabi vzporednih disonantnih intervalov (sekund, septim) in polarnih (tritonusnih) zvez. Kateri konkreten prizor je želel "upodobiti" skladatelj, ostaja tako še vedno misterij, kar pa lahko z različnimi odmerki intuicije razreši vsak poslušalec sam.

Zadnja skladba nocojšnjega koncerta, Klavirski kvintet v f-molu (op. 34) Johannesa Brahmsa (1833–1897), je edini primer te zvrsti iz skladateljevega sicer bogatega opusa, a je prehodila razmeroma dolgo evolucijsko pot. Ko je Brahms začel z ustvarjanjem skladbe leta 1861, si je delo najprej zamislil kot godalni kvintet z dvema violončeloma, a ker ni bil zadovoljen z rezultatom, je prvo različico uničil, nato pa jo priredil v obliki sonate za dva klavirja. Toda kritične pripombe Clare Schumann, Josepha Joachima in Hermanna Levija, ki so skladbi očitale predvsem pomanjkanje šarma in neustrezno zasedenost inštrumentov, so Brahmsa prepričale, da je skladbo še enkrat priredil za klavir in godalni kvartet (torej klavirski kvintet). Joachim in Levi sta nastali kvintet, ki ga je Brahms izdal leta 1865, označila kot najboljše komorno delo, ki je bilo objavljeno po Schubertovi smrti. Zgoščenost in kompleksnost Brahmsove glasbene pisave se razkrijeta že v prvih osmih taktih prvega stavka (Allegro non troppo). Bogato tematsko gradivo, ki se predstavi na začetku, Brahms pozneje še večkrat obdela po načelu motivične variacije, pri tem pa v polni meri izkoristi široke zmožnosti klavirske tehnike kakor tudi kontrapunktično paleto godalnega kvarteta. Prepletanje glasbenih linij pa ostaja kljub naglemu harmonskemu toku v prevladujočem temnem, melanholičnem razpoloženju – a ne za dolgo. Drugi stavek (Andante, un poco Adagio) uvede s svojo milino, sinkopiranim ritmom in vedro preprostostjo neizbrisljiv kontrast, ki ga Brahms napne v širokem tridelnem pesemskem loku, znotraj katerega se poleg evforičnih vzklikov razkrije tudi nekaj gracioznih plesnih elementov, te pa nežno zaokroži značilna mehkoba molovskih terc. Razmišljujoč, napet in na trenutke grotesken tretji stavek (Scherzo) da kvintetu nov zagon v naglem ritmu koračnice s sinkopiranim gibanjem v spodnjih plasteh, ki se razraste v raziskujoč fugato. Lirični trio tukaj služi zgolj uveljavitvi veličastne virilnosti, ki spominja na Schumannov glasbeni register. Brahms začenja finale (Poco sostenuto) v podobni maniri zrcaljenja poltonov čez oktavo kot Mozart svoj "disonantni" godalni kvartet št. 19 (K. 465) ali denimo Beethoven svoj tretji godalni kvartet Razumovski. V hitrejšem delu violončelo predstavi preprosto temo, ki jo sestavljajo ponavljajoče se tematske celice s tremi toni, vendar se stavek po načelu rondojske oblike razraste v več epizod, notranje napetosti pa se "uglasijo" šele v kodi, ki privede poslušalca vse do dih jemajočega in zmagoslavnega zaključka.

Benjamin Virc

Violinistka Lana Trotovšek je leta 2012 debitirala z violinskim koncertom Sergeja Prokofjeva pod taktirko Valerija Gergijeva in orkestrom Marijinskega gledališča. Od takrat je nastopila s številnimi vrhunskimi orkestri ter dirigenti, kot so Londonski simfonični orkester, Moskovski solisti z Jurijem Bašmetom, Litvanski komorni orkester s Sergejem Krilovim, Šanghajski simfonični orkester pod taktirko z oskarjem nagrajenega komponista Tan Duna, Komorni orkester Filadelfije, Simfonični orkester Kalamazoo iz Michigana, Sarajevska filharmonija, Beograjski simfonični orkester, Zagrebška filharmonija, Slovenska filharmonija, Simfonični orkester Teatra Verdi iz Trsta ter Komorni orkester Slovenske filharmonije. Julija 2017 je nastopila na turneji v Italiji in Sloveniji skupaj s Solisti Aquilani ter z igralcem Johnom Malkovichem.

Violist Nejc Mikolič je diplomiral v Ljubljani pri profesorju Miletu Kosiju, izobraževanje je nadaljeval na Univerzi na Dunaju pri profesorju Hansu Petru Ochsenhoferju. Med študijem v Ljubljani je za solistične in komorne dosežke prejel dve študentski Prešernovi nagradi. Bil je član Mladinskega orkestra Gustav Mahler ter solo violist v Orkestrski akademiji Ossiach in v orkestru Pur-Pur. V Trenti se je udeležil seminarja Dunajskih filharmonikov in bil izbran za solistični in komorni nastop na zaključnem koncertu v znamenitem Musikvereinu na Dunaju. Zaposlen je bil v orkestru Slovenske filharmonije, kot solo violist je redno sodeloval tudi z orkestrom ljubljanske Opere, od marca 2017 pa je zaposlen kot solo violist v Orkestru celovške Opere.

Miha Haas je diplomiral iz klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu profesorice Dubravke Tomšič Srebotnjak, podiplomski študij pa dokončal na Kraljevem konservatoriju v Bruslju v razredu profesorja Aleksandra Madžarja. Izpopolnjeval se je na mednarodnih seminarjih za solistično in komorno igro pri I. Lasku, J. Siirali, P. Palecznyju, J. M. Huizingu, M. Voskresenskem, P. Kuijkenu in S. Picardu. Kot solist je nastopil z Orkestrom Slovenske filharmonije, z Orkestrom RTV Slovenija, s Simfoničnim orkestrom Akademije za glasbo v Ljubljani, z Orkestrom SGBŠ Ljubljana, s Celjskim godalnim orkestrom, s Pihalnim orkestrom Slovenske vojske idr. Pogosto prireja solistične recitale, nastopa pa tudi z različnimi komornimi zasedbami. Sodeloval je pri krstnih izvedbah osmih novitet slovenskih avtorjev ter snemal za arhiv RTV Slovenija. Prejel je Škerjančevo nagrado SGBŠ Ljubljana, Prešernovo nagrado Akademije za glasbo ter Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. S pianistom Tadejem Horvatom, s katerim deluje v klavirskem duu, je osvojil drugo nagrado ter posebno nagrado za najboljšo interpretacijo Griegove skladbe leta 2009 v Oslu. Zaposlen je na Akademiji za glasbo v Ljubljani.


Iskalnik

Naša spletna stran uporablja piškotke s pomočjo katerih izboljšuje vašo uporabniško izkušnjo, omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev ter analizira promet. Ali se strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za sporočilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list 109/2012, v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati na začetku leta 2013 ter je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
activeHeaderSlide SNG Maribor Začasen piškotek; delovanje uvodne spletne strani SNG Maribor (glava).
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
SNG Maribor Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
Google Analytics Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Google Analytics (orodje za spletne analitične podatke podjetja Google).
Google Analytics politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Google Analytics (opt-out)
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)
APISID
HSID
NID
PREF
SAPISID
SID
SSID
S
S_adsense
BEAT
ULS
GooglePlus Te piškotke nastavi gumbek Google +1 "share".
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

SNG Maribor.